Pol milijarde evrov v tujino
Kdo ima koristi od rekordne poslovne uspešnosti "slovenskih" bank in kdo plačuje ceno za visoke dobičke

Gospodarski minister Matjaž Han in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak
© Boštjan Podlogar, STA
Potem ko so banke in hranilnice, ki delujejo v Sloveniji in so zdaj v večinski lasti tujcev, lani dosegle zgodovinsko rekorden rezultat – skupaj so imele 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je dvakrat toliko kot leta 2022, z rekordnimi dobički nadaljujejo tudi letos. Primerjalni podatki Evropske centralne banke pa kažejo, da ceno te poslovne uspešnosti plačujejo stranke, ki jim »slovenske« banke ponujajo primerjalno zelo draga posojila, hkrati pa jim za depozite plačujejo izredno nizke obresti, med najslabšimi v Evropi. Koristi, na drugi strani, pa imajo predvsem (tuji) delničarji in vodilni bank. Recimo predsednik uprave NLB je lani dobil že 768.447 evrov bruto plač in nagrad, v povprečju torej malo več kot 64.000 evrov bruto na mesec, razkriva nedavno objavljeno letno poročilo NLB.