Migranti, Romi, kriminalci

»Ta akcija je posvečena 27-letnici, ki so jo v Tivoliju posilili trije migranti in se nihče od odgovornih ni oglasil. Zato da bo vedela, da ni vsem vseeno. Vlada je spustila v državo horde migrantov, ki delajo tukaj, kar hočejo. In zdaj je čas, da jih sami ustavimo, ker jih očitno pristojni ne bodo,« so besede, s katerimi so pred časom samoorganiziranje varovanja žensk pred migranti napovedali neonacisti, ki si pravijo Slovenska obrambna straža. A dogodek, o katerem govorijo in je bil povod za vigilantsko akcijo, se ni zgodil. Vsaj ne na način, kot je bil opisan. Policija je pojasnila, da niso obravnavali posilstva na tisti lokaciji in da tudi morebiten podobni dogodek ni bil povezan z migranti. To je bil tedaj le zadnji od nanizanih domnevnih zavržnih kaznivih dejanj migrantov, ki naj bi dokazovala, da se je Slovenija iz varne države spremenila v nevarno. Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali novo neprijetno novico, tokrat pod naslovi »Maročan v Ljubljani otroka porezal, porezal je tudi učenko«, »Migrant na ljubljanskem avtobusu porezal šolarko« ali »Maročan na avtobusu na območju Ljubljane napadel in porezal učenko osnovne šole«.

Maročan, hude poškodbe, urgenca

V skladu z obvestilom, ki ga je ravnateljica ene od osnovnih šol na obrobju Ljubljane poslala staršem, se je na mestnem avtobusu zgodil »neprijeten in zaskrbljujoč dogodek«, ko je tujec ogovoril dve učenki, se eni približal, »jo vlekel za roke in jo ob tem po eni roki porezal z neznanim predmetom«. Pred hujšim naj bi dekleti rešila starejša gospa, starši so deklico odpeljali na urgenco in poklicali policijo, ta pa je tujca izsledila in potrdila, da zadevo preiskuje.

Po naših podatkih preiskujejo različne vidike in okoliščine dogodka, da bi prišli do dna resnici, ki ni takšna, kot je bila podana v prijavi. Da morda ni vse tako, kot se zdi, je bilo mogoče slutiti že iz aktivnosti policije (in sodstva), saj zoper osumljenega maroškega državljana ni bil zahtevan in odrejen pripor, pač pa mu je bila odvzeta prostost in je bil nameščen v center za tujce. Gre za institucijo v Postojni, ki formalno gledano ni zapor ali pripor, pač pa enota za pridržanje tujcev, pri katerih ni pravne podlage za bivanje v državi. Odvzeta jim je sicer prostost, a ne zaradi suma storitve kaznivega dejanja, pač pa zaradi nezakonitega prebivanja v državi.

Kaj se lahko zgodi z migrantskimi skupnostmi, če jih bo država puščala na robu družbe, je mogoče videti na primeru slovenske romske skupnosti.

Televizijska hiša Planet TV, zdaj v lasti madžarskih oligarhov, ki so na čelo informativnega programa postavili prvo izbiro SDS za takšne naloge, Uroša Urbanijo, je na to temo objavila prispevek z naslovom »To je zgodba o migrantu, ki je napadel osnovnošolki«.

V njem takole spregovori tudi direktor podjetja LPP Peter Horvat: »Pregledali smo kamere na avtobusu, govorili smo z voznikom in ta dogodek, kot je opisan, se ni zgodil na avtobusu, to z gotovostjo lahko zatrdim.« Policija je doslej potrdila le, da je ena izmed osnovnošolk na roki res imela rano, ne pa tudi, kdaj in kako je bila povzročena.

Kako se bo zadeva na koncu razpletla, kaj se je res zgodilo in kaj se morda sploh ni, navsezadnje ni pomembno. Tako kot je nepomembno, da se tudi v uvodu opisani dogodek in številni drugi v resnici niso zgodili. V kolektivnem spominu se na ta način le še krepi prepričanje, da migranti, prosilci za azil, begunci, nezaželeni tujci fizično in spolno napadajo po glavnem mestu, ki posledično ni več varno. In da policija po nareku vlade vse skupaj prikriva, kot je recimo nedavno v državnem zboru razlagal samooklicani največji nasprotnik migracij med poslanci, Branko Grims iz SDS, ki bo naslednjih pet let evropski poslanec: »Zaradi te kriminalne vlade imamo danes policijo, ki zamolči, da se tamle poreže eno učenko na avtobusu.«

Jasno je, da se bo pojavilo več deviantnega ravnanja, več malega kriminala – pa tudi kako dodatno hujše kaznivo dejanje, morda nasilno, telesna poškodba ali spolni napad –, ko se na določenem območju poveča število ljudi. Tako je tudi poleti v centru prestolnice, ko je v njem več turistov. Podatki policije kažejo, da je povečanje kriminalitete zaradi povečanega števila migrantov prisotno predvsem na področju premoženjske kriminalitete, zlasti malih tatvin. A migranti ne kradejo, ker so migranti, ker so tujci, ker so morda druge barve kože, vere ali rase, pač pa ker se znajdejo v težkem socialnem položaju. V Sloveniji migranti brez sredstev za preživetje, socialnih pravic in pravice do dela v dolgotrajnih in negotovih postopkih čakajo na ureditev pravnega statusa, do česar na koncu večinoma sploh ne pride. Glede tega so pomenljive besede Mihe Blažiča iz Ambasade Rog, ki je skupaj s 50 migranti v soboto organizirala čistilno akcijo na Viču v Ljubljani: »Ljudje napačno razmišljajo, da prebežniki ne delajo. Večina prosilcev za azil se takoj, ko dobi dovoljenje za delo, zaposli. In moteče je, da ljudje nanje gledajo kot na neke vrste kriminalce in parazite …«

Tudi očitki, da je tujcem dovoljeno vse, da policija to tolerira ali celo prikriva, so že v izhodišču zgrešeni, saj je polovica vseh zapornikov v slovenskih zaporih tujcev. Poleg tega je zmotno pričakovanje, da bo to vprašanje »rešila« policija oziroma represija. Policija pač vedno zazna in sproži postopke le za del kriminalitete na določenem področju. In tako kot policija (ter z njo ves pravosodni sistem) ne more izkoreniniti korupcije, trgovine z drogami ali pa kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, tega ne bo zmogla storiti glede migrantskega kriminala. To tudi ni naloga organov odkrivanja in pregona.

Na to lahko zares vpliva le vključevanje ljudi v družbo, integracija, ki jo premier Robert Golob tudi obljublja. Pogoji za začasno ali trajno bivanje, osnovne socialne in delavske pravice ter izobraževanje, torej osnovno človekovo dostojanstvo, so edini predpogoji za sobivanje večinskega in priseljenega prebivalstva. A od začetka aktualne begunske krize pred desetletjem država na tem področju v resnici ni naredila ničesar. In primer, kaj se zgodi, če država ne naredi ničesar, tudi v Sloveniji že imamo. Gre za romsko skupnost, glede katere država tega ni zmogla niti v precej daljšem obdobju več kot treh desetletij. Ves ta čas je skupnost prepuščala življenju na družbenem robu, v ilegalnih naseljih. Je res čudno, da potem v povprečju nekoliko večji delež pripadnikov te skupnosti hodi po robu zakona?

Pravzaprav gre v obeh primerih, glede Romov in glede nezaželenih tujcev, za samouresničujočo se prerokbo. Gre pač za skupino ljudi, ki je prisiljena živeti na specifičen način, ujeta in v marsičem omejena, zato se posledično le še bolj zapira vase in srka celo posameznike, ki imajo željo in voljo za zahteven boj z vseprisotno in celo sistemsko stigmo, ksenofobijo in rasizmom, da bi zaživeli življenje, ki ga država sicer omogoča večini ljudi.

Romski učenec, hude poškodbe, urgenca

Tako je župan občine Brežice Ivan Molan v ponedeljek obvestil javnost, da je na Osnovni šoli Velika Dolina »romski učenec napadel osmošolca v razredu. Ta je bil zaradi hudih poškodb odpeljan v Splošno bolnišnico Brežice in njegovo stanje je resno.« Dan za tem je policija sporočila, da preiskuje povzročitev lahke telesne poškodbe, poškodovanega otroka s poškodbami po obrazu pa so v bolnišnici zadržali na opazovanju. Brez dvoma je vsakršno medvrstniško nasilje vredno obsodbe, a vprašanje je kako bi življenje na šoli teklo naslednji dan, če v pretep ne bi bil vpleten romski otrok. Ker pa je bil, so od 130 učencev k pouku prišli le štirje. Ravnateljica osnovne šole Anja Zevnik je na dan pretepa staršem sporočila, da »od današnjega dne ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti otrok in zaposlenih v šoli ter da se počutijo nemočne«. Prav ona je lani ob tem času na krajevnem sestanku o naraščajočih konfliktih med eno romsko družino in večinskim prebivalstvom dejala, da otroci prihajajo v šolo »z negativnim nabojem do Romov, Romi pa se potem odzivajo po svoje. Posledica tega so napetosti v odnosih.«