»Nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti«

"Ključno je, da je nadzor postal sestavni del infrastrukture naših življenj. Drugače povedano: nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti. In ko rečem vseh nas, imam v mislih res večino prebivalstva na planetu Zemlja. Na svetu sicer so območja, kjer je digitalnih povezav manj, vendar so v manjšini. Ker je nadzor torej sestavni del same infrastrukture, je tudi sestavni del sveta, v katerem živimo. To je bistvena poanta. Sama ta infrastruktura pa je lahko tako komercialna kot vladna."

"Nekoč, v 20. stoletju, smo ob besedi nadzor v prvi vrsti pomislili na državni nadzor, na to, kaj lahko vlade storijo z informacijami, ki jih imajo o nas. Ob tem je seveda treba dodati, da je bilo tudi delovno okolje prostor nadzora že v 20. stoletju, tako povsem neposrednega kot tudi bolj prikritega. Toda zdaj vlade uporabljajo komercialne podatke, podatke, ki jih zbirajo zasebna podjetja, podatke, ki jih ustvarja naša raba družbenih medijev in sorodnih storitev. Pri tem vlade pogosto aktivno vabijo korporacije in jih spodbujajo, da vzpostavijo nove dejavnosti v njihovi državi. Vzpostavil se je torej poseben odnos med državo in trgom, ki zaobjema ves svet. Temu se ne da izogniti. Ključen element tovrstnega nadzora je prav v tem, da je nadzor integriran v samo infrastrukturo; od vseh se na primer pričakuje, da bomo uporabljali pametne telefone."

(David Lyon, škotsko-kanadski sociolog in eden vodilnih strokovnjakov na področju t. i. nadzorstvenih študij, v oddaji Intelekta na Radiu Slovenija, o tem kako deluje nadzor v družbi)