Kot kaže, bo Tomaž Vesel brez posebnih težav postal evropski komisar

Ko tole pišemo, še ne vemo, kako se je v četrtek odločil parlamentarni odbor za evropske zadeve, smo pa lahko prepričani, da je podprl kandidaturo Tomaža Vesela za novega evropskega komisarja. Že pred dnevi ga je potrdila vlada, zdaj tudi parlament, pri čemer mnenje poslancev ni zavezujoče. Konec avgusta Vesela čaka še pogovor z Ursulo von der Leyen in potem končna – če se bodo evropske zvezde vrtele v pravo smer – potrditev pred evropskim parlamentom. Vesel naj bi po Janezu Potočniku, Violeti Bulc in Janezu Lenarčiču postal četrti slovenski komisar. Ima visoke cilje. Napovedal je, da ga zanimajo področja proračuna, administracije in širitve EU, da pa je odprt tudi za kaj drugega. Kateri resor bo vodil, če ga sploh bo, bo najprej pretehtala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Sestavljanje evropske komisije je politično dejanje. Zanj veljajo enaka pravila kot za sestavljanje vlad. Tisti, ki so močnejši in vplivnejši, bodo dobili uglednejše resorje, pri čemer mislimo predvsem na Nemčijo in Francijo. Cilj Ursule von der Leyen je spolno čim bolj nevtralna komisija, ali drugače, komisija, kjer ne bodo prevladovali niti moški niti ženske. Njeni želji države, ki so že sporočile imena kandidatov, niso ravno ugodile. Avstrijci so denimo predlagali Magnusa Brunnerja, sedanjega finančnega ministra, Latvijci nekdanjega premiera Valdisa Dombrovskisa, Irci nekdanjega finančnega ministra Michaela McGratha … Predsednica evropske komisije je države pozvala, naj izberejo po dve imeni, večina pa je za zdaj ni poslušala. »Res prevladujejo moška imena, a v drugi polovici predlaganih kandidatov bo moralo biti več žensk, da bi dosegla svoj cilj. Predsednica evropske komisije ne more prisiliti vlade Roberta Goloba ali pa vlade na Dunaju, da pošlje dve imeni, lahko pa v nekih neformalnih pogovorih državam, ki še niso predlagale kandidatov, namigne, da bodo dobile boljši, morda podpredsedniški, morda položaj z močnejšo vsebino, če bodo predlagale žensko,« je v pogovoru za N1 dejal dopisnik Dela iz Bruslja Peter Žerjavič. Ursula von der Leyen je bistveno bolj izkušena, kot je bila pred petimi leti, ko je v Bruselj prišla kot novinka in izbranka nemške kanclerke Angele Merkel. Bolje pozna politične vzvode moči, bolje pozna delovanje evropske politike in za to bo v tej igri lažje izbrala posadko.

In Slovenija? Vlada, vsaj tako pravi, nima rezervnega načrta, Rober Golob bo vztrajal pri Tomažu Veselu. Vesel (letnik 1967) politične funkcije do sedaj ni opravljal, bil je revizor, predsednik računskega sodišča, delal je v OECD, pri FIFI, danes vodi podjetji Eurofit, d. o. o., in Salomon, d. o. o., ki sta del imperija družine Martina Odlazka. Največji zagovornik Tomaža Vesela je Robert Golob, očitno mu premier bolj zaupa, kot zaupa sedanjemu slovenskemu komisarju Janezu Lenarčiču.

Pred natanko desetimi leti se je slovenska politika na čelu z odhajajočo premierko Alenko Bratušek zapletla v umazano zgodbo. Alenka Bratušek je želela postati evropska komisarka, kot žensko, kot nekdanjo premierko jo je podpiral tudi tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker, a je njena kandidatura po zares slabem nastopu pred resorno parlamentarno skupino in političnem lobiranju stranke SDS propadla. Bratuškovi se je takrat nasmihal resor za energetiko, lahko bi postala tudi podpredsednica komisije. Namesto nje smo v Bruselj poslali politično šamanko Violeto Bulc.

Tomaž Vesel je kot predsednik računskega sodišča res kritiziral način nabave medicinske opreme v času epidemije in tretje vlade Janeza Janše, a je dejansko malo možnosti, da se bo zgodba s političnim mešetarjenjem ponovila. Stranka SDS v EPP ni tako močna, kot je bila pred desetimi leti, spada na njen skrajno desni rob. Po drugi strani pa sta Robert Golob in z njim slovenska vlada izrazita podpornika predsednice evropske komisije. Tomažu Veselu so torej vrata v Bruselj odprta na stežaj, le stopiti mora skoznje.