Kaj pa služba?

September se bliža in z njim jesensko izpitno obdobje, ko bodo študentje izpolnili obveznosti, ki jih v zimskem in poletnem izpitnem obdobju še niso. Študentje višjih letnikov pa zagotovo razmišljajo tudi o zaposlitvi. Trenutno je brezposelnost v Sloveniji rekordno nizka, a to še ne pomeni, da je za diplomante poklicna pot preprosta. Številni ne delajo na področjih, za katera so izobraženi, razlike so predvsem med posameznimi programi. Ni pa tolikšnih razlik med širšimi akademskimi področji, kot sta naravoslovje in družboslovje.

Registriranih brezposelnih oseb je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) letos julija 44.384, kar je približno 4,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Od junija do julija je letos brezposelnost sicer malo narasla, ker so se končala nekatera dela v izobraževanju – zato je bilo tudi naenkrat na zavodu registriranih veliko učiteljev, čeprav je potreba po njih velika. Junija je bilo število registriranih brezposelnih oseb celo najnižje v celotni slovenski zgodovini, bilo jih je 43.369. Leta 2024 se je do sedaj 4000 več ljudi pri zavodu odjavilo, kot se jih je prijavilo.

Med brezposelnimi je 18,2 odstotka mladih, torej oseb, starih od 15 do 19 let, iskalcev prve zaposlitve je 13,6 odstotka. Potreba po delavcih je velika, vedno več delavcev v Slovenijo prihaja iz tujine. Delovno dovoljenje ima izdano približno 50 tisoč ljudi, lahko predvidevamo, da jih še nekaj dela brez dovoljenja. Vsi podatki kažejo, da so razmere na trgu dela ugodne za iskalce zaposlitve, tudi diplomante, ki iščejo prvo službo.

Podatki prav tako kažejo, da univerzitetna izobrazba še vedno pripomore k zaposljivosti. Največja slovenska univerza je s 37.402 študentkama oziroma študentoma Univerza v Ljubljani. Po enem letu po končanju študija prve stopnje je brezposelnih 1,5 odstotka diplomantov, po dveh pa 1,3 odstotka. Največ je brezposelnih diplomantov druge stopnje, magistrov, po letu dni je odstotek 3,9, po dveh letih pa 1,9. Najbolj zaposljivi so diplomanti medicine, saj je po enem letu brezposelnih le 1,1 odstotka.

V Sloveniji je brezposelnost rekordno nizka.

Nina Narat Meden, tiskovna predstavnica univerze, opozarja še na razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo. »Slednja je odvisna od znanja, veščin, tehnik in odnosa, ki ga ima posameznica ali posameznik do dela ter do uporabe sredstev, ki so na voljo. Na zaposljivost vpliva tudi način predstavitve samega sebe, pridobljenega znanja in veščin. Na Univerzi v Ljubljani za boljšo zaposljivost svojih študentk in študentov izvajamo številne dejavnosti, kot so delavnice, svetovanja in prireditve, na katerih lahko sodelujoči razvijajo različne veščine, ki jim koristijo na osebni in poklicni poti. Prav tako študentkam in študentom ponujamo možnost sodelovanja v projektih, ki omogočajo povezovanje s potencialnimi delodajalci, pridobivanje praktičnih izkušenj in grajenje široke socialne mreže.«

Na Univerzi v Mariboru, kamor je letos vpisanih 14.489 študentk in študentov, jih prav tako ne skrbi glede zaposljivosti njihovih diplomantov. Tiskovna predstavnica Petra Štraus sporoča, »da dobri diplomanti zlahka dobijo zaposlitev, in to ne glede na strokovno področje, na katerem so zaključili študij. Zaradi izjemno nizke stopnje brezposelnosti v Sloveniji se gospodarstvo in tudi že negospodarstvo v številnih sektorjih spoprijema z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, je manjša, zato se počasi povečuje število tujih državljanov v strukturi delovne sile. Vendar tudi teh kadrov pogosto na širšem trgu ni dovolj, saj so potrebe v okoliških državah podobne kot pri nas. Zato menimo, da se našim mladim z dobrim znanjem skoraj na nobenem področju ni treba bati za delo po zaključku izobraževanja.« Na Univerzi na Primorskem še vedno opažajo različno zaposljivost diplomantov različnih študijskih programov. Tiskovna predstavnica Martina Marušič Kos pojasni, da »najhitreje in najlažje službo še vedno najdejo diplomanti reguliranih programov (izobraževanje, zdravstvo). Študentje teh programov imajo že med študijem največ neposrednega stika z bodočimi delodajalci, hkrati pa je tudi pot tu zelo neposredna (npr. medicinska sestra bo delala v zdravstvenih ustanovah, učiteljica pa v šoli). Specifična je situacija na področju IKT, kjer se zaradi velikega povpraševanja po kadrih in dobrih zaslužkov dogaja, da študentje nikoli ne zaključijo študija, ampak prej začnejo delati. Iz rezultatov zadnje mnenjske ankete UP med diplomanti (konec leta 2023), kjer pa je bil delež respondentov nekoliko manjši, lahko sicer omenimo, da je v času izvajanja ankete 88,5 odstotka diplomantov odgovorilo, da so zaposleni. Delež zaposlenosti diplomantov po fakultetah je bil od 80 do 98 odstotkov.« Najmanjša, 80-odstotna zaposlenost, je bila pri diplomantih Fakultete za turistične študije, sledila je Fakulteta za vede o zdravju, največ zaposlenih pa je bilo med diplomanti Pedagoške fakultete in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informatiko.

Slovenija se je leta 2022 pridružila evropski raziskavi Eurograduate, ki je v letih 2022 in 2023 spremljala diplomante, med drugim tudi njihov status na trgu dela. Ugotavljajo, da je brezposelnost na vseh področjih dela razmeroma nizka, znaša od 5,3 odstotka (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo) do 2,1 odstotka (zdravstvo in socialna varnost). Ni opaznih razlik med tako imenovanimi naravoslovnimi in družboslovnimi smermi, splošno prepričanje je navadno, da so diplomanti družboslovja pogosteje brezposelni. Pri družbenih vedah, novinarstvu in informacijskih znanostih je stopnja brezposelnosti 2,6 odstotka, pri umetnosti in humanistiki pa 2,5 odstotka. Za primerjavo, stopnja brezposelnosti pri naravoslovju, matematiki in statistiki je 4,7 odstotka.

A Tomaž Deželan, politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter koordinator raziskave Eurograduate v Sloveniji, opozarja, da so razlike med poklicnimi področji nasploh majhne. »Na splošno bi lahko rekli, da ni „tradicionalnih“ razlik med področji, kot jih vsi pričakujejo. Veseli me, da smo vsaj te mite odpravili in sedaj lahko govorimo o dobrih in manj dobrih programih, dobrih in manj dobrih diplomantih, ne pa o dobrih področjih in o področjih, ki bi jih bilo treba ukiniti. To še vedno slišite med zaposlovalci, na srečo pa za kaj takega ni resne podatkovne podlage.«

Pomembno je tudi, da diplomanti po študiju ne najdejo le zaposlitve, temveč da najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. Gede tega spet marsikdo verjame, da družboslovci in humanisti po študiju kelnarijo, a se tudi to izkaže za netočno. Največja skladnost med izobrazbo in poklicem je na IKT-področju, torej pri računalništvu, je 79-odstotna, sledita umetnost in humanistika s 67 odstotki. Najmanj skladna z izobrazbo je zaposlitev diplomantov naravoslovja, matematike in statistike s 55 odstotki ter kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva z 52 odstotki.

Raziskava Eurograduate je potrdila tudi tezo tiskovne predstavnice Univerze na Primorskem, da so diplomanti bolj poklicno usmerjenih študijev tudi lažje zaposljivi. »Imate bolj aplikativna in bolj temeljna področja, diplomantom s slednjih je vedno težje najti zaposlitev, ki neposredno ustreza njihovemu profilu, saj niso tako poklicno usmerjeni. Toda na splošno je raziskava Eurograduate 22 pokazala, da veliko diplomantov najde zaposlitev zunaj svojega področja. Tudi tisti, ki so zelo uspešni. To je predvsem posledica njihovih osebnih ciljev in aspiracij, pa tudi značilnosti (manj razvitega) trga dela,« je pojasnil Deželan.

Pomembno je tudi, da diplomanti po študiju ne najdejo le zaposlitve, temveč da najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi.

Prav tako zanimiv je podatek, da večina diplomantov na prehodu iz izobraževanja v delo sploh ni nikoli brezposelna, delež teh je od 49 do 36 odstotkov, povprečje je 42 odstotkov. To lahko pripišemo temu, da se veliko študentov za zaposlitev odloči že med študijem, sploh na drugi stopnji. Delo med izobraževanjem Deželan omeni kot resno težavo. »Velika večina študentov najde zaposlitev že v času študija, to pa pomembno vpliva na dinamiko študijskega procesa in ga tudi močno najeda. Ker živimo z mantro, da je trg dela pomembnejši od sveta izobraževanja, je že marsikatera fakulteta na drugi stopnji (magistrski študij) začela izvajati študij, kot da bi šlo za izredni študij. Le popoldne, z veliko fleksibilnosti. Sicer študentov preprosto ni v predavalnico, izgovor pa je: „Imam službo.“ Ker tudi izrednega študija v polni meri za večino programov ni, je to modus operandi, ki močno devalvira vrednost izobrazbe in študijskih programov.«

Opazna je tudi izrazita preizobraženost diplomantov, to pomeni, da imajo višjo izobrazbo, kot bi bilo potrebno za delovno mesto, na katerem delajo. Povprečno, na vseh poklicnih področjih, je kar 37 odstotkov diplomantov preizobraženih, največ, 48 odstotkov, v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in veterinarstvu, s 43 odstotki sledijo naravoslovje, matematika in statistika, najmanjša preizobraženost pa je pri diplomantih IKT (32 odstotkov) ter umetnosti in humanistike (26 odstotkov).

Deželan opozarja še na to, da se visoko šolstvo vedno bolj podreja zahtevam trga dela. »To je posledica pritiska zaposlovalcev in predvsem transnacionalnih politik, ki močno določajo smer naše regulacije področja. Tu je zelo prisotna evropska komisija in širše EU ter OECD, ki močno poudarjata za trg dela relevantno visoko šolstvo. To je samo po sebi sicer v redu, je pa težava, če so nekateri lokalni trgi dela podrazviti ali nerazviti. Če je tako, potem diplomante vzgajamo za druge dele skupnega evropskega prostora (kar je pogosto) ali pa se znajdejo v coni neujemanja – bodisi preizobraženosti bodisi na drugem disciplinarnem področju. To močno vpliva tudi na nezadovoljstvo na delovnem mestu in kasnejše šibkejše duševno zdravje na nekaterih disciplinarnih področjih.«

V povprečju je kar 14 odstotkov diplomantov imelo duševne ali telesne težave, ki so trajale več kot leto, največ jih imajo diplomanti v transportu, varnosti, gostinstvu in turizmu (23 odstotkov) ter v umetnosti in humanistiki (19 odstotkov). Najmanj stresni so poklici v panogi IKT (8 odstotkov) in v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in veterinarstvu (6 odstotkov).