Matic Gorenc
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Dela na takratnem Trgu revolucije so se začela v šestdesetih letih, ko se je pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela graditi podzemna garažna hiša, leta 1965 je zrasel še prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičevi gimnaziji), ki stoji ob trgu. Leta 1971 je Ljubljana dobila Maximarket in stolpnico TR2, v katero se je preselila Ljubljanska banka, današnja NLB, nekaj let kasneje je bila dokončana še druga stolpnica, TR3, v kateri je dobila prostore takratna industrijska velikanka Iskra. Obširna dela so se končala leta 1982 s koncem graditve Cankarjevega doma. Nasproti trga republike od leta 1959 stoji stavba slovenskega parlamenta, še prej skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je zasnoval Vinko Glanz. Do leta 2014 je bilo na trgu urejeno parkirišče, danes pa je tam odprta ploščad.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Kako izkoristiti, da imamo v javnih vrtcih po državi končno dovolj mest?
Spraviti otroka v vrtec pred desetimi leti ni bila lahka naloga. Otrók je bilo preveč, mest v vrtcu premalo.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
Konec maja je Elon Musk, direktor in lastnik Tesle ter družbenega medija X ter najbogatejši človek na svetu, oznanil, da zapušča administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Do Muskovega odhoda je pripeljalo več dejavnikov, odločilen pa je bil nov zakon, ki ga je predlagal Trump. Imenuje ga »lep veliki zakon« (Big Beautiful Bill), posega pa na mnogo področij, med drugim niža davke bolj premožnim, manj pa financira zdravstvo, ki je v ZDA izjemno drago. Poleg tega povečuje vojaške izdatke za 150 milijard dolarjev. Proračunska pisarna ameriškega kongresa ocenjuje, da bi zakon do leta 2034 dodal 2600 milijard dolarjev ameriškemu javnemu dolgu. To gre seveda proti naporom Muskovega urada, ki je bil zadolžen za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet
Slovenska manjšina v Avstriji bo dobila manj finančnih sredstev, kot je pričakovala
Avstrijski parlament te dni sprejema proračun za tekoče in prihodnje leto, v njem pa je med drugim predvideno zmanjšanje financiranja manjšinskih skupnosti. Že letos bi bilo na voljo 189 tisoč evrov manj projektnega denarja, prihodnje leto pa 599 tisoč evrov manj kot do zdaj.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet Za naročnike
Maja so na Portugalskem potekale parlamentarne volitve, tretje v treh letih, ki so sledile spodletelemu poskusu premiera Luisa Montenegra, da bi mu parlament izrekel zaupnico. Montenegrova stranka, desnosredinski Socialni demokrati, je tudi na teh volitvah zmagala, ni pa osvojila želene večine, ampak samo 91 sedežev v 230-članskem parlamentu. Največji zmagovalec je drugouvrščena stranka, skrajno desna Chega, ki je s 60 osvojenimi sedeži za las prehitela levosredinske Socialiste; ti so jih osvojili 58. S tem se je Chega vmešala v tradicionalno dvostrankarsko politično ureditev na Portugalskem, ki traja že 50 let, od konca fašizma v državi.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
Kdo bodo novi člani sveta RTV?
Pred skoraj natanko dvema letoma, 5. junija, je začel delovati novi svet RTV. Imenovanih je bilo 17 novih svetnikov, ki so jih predlagale različne organizacije iz civilne družbe, zaposleni na RTV, pa tudi predsednica republike in narodne manjšine. Devet jih je bilo imenovanih za dveletni mandat, osem za štiriletnega. Devetim svetnikom se bo zdaj mandat iztekel. Po zakonu so lahko svetniki na položaj imenovani največ dvakrat. Novi (ali stari) svetniki bodo prejeli štiriletni mandat, s čimer se bo vzpostavil sistem, kjer se bo na vsaki dve leti zamenjala približno polovica sveta, kar oteži katerikoli interesni sferi ali politični stranki hiter prevzem tega telesa.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Svet
»Dovolj je varovanja tistih, ki iz pravice do stanovanja delajo posel«
Španija je turistična država. Je drugi najbolj obiskan turistični cilj na svetu, za Francijo, leta 2024 jo je obiskalo 94 milijonov ljudi, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. Na vsakega Španca se torej v državi na leto ustavita skoraj dva turista. Za vse te turiste so potrebne ogromne zmogljivosti, predvsem sobe, stanovanja, apartmaji. Del tega zagotovijo tudi s stanovanji in sobami, ki se oddajajo prek aplikacije Airbnb, teh je po uradnih podatkih 321 tisoč. Posledica tega je, da je na nepremičninskem trgu vsaj 321 tisoč stanovanj manj, kot bi jih bilo sicer (če oddajanja prek drugih platform in na črno ne štejemo), temu primerno pa cene drugih nepremičnin nenadzorovano rastejo. Tako so se najemnine v Španiji v zadnjem desetletju podvojile.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Gimnazijsko profesorico so po tednu gladovne stavke vendarle izpustili v hišni pripor
Marija Vasić je srbska gimnazijska profesorica sociologije in aktivistka, ki je bila pred dvema mesecema, ob velikem beograjskem protestu 15. marca, aretirana in priprta na podlagi suma, da je poskusila rušiti ustavni red, za kar pa prepričljivih dokazov ni. Hkrati z njo so aretirali še pet drugih aktivistov. Potem ko ji je sodišče v Novem Sadu pripor brez jasnega razloga podaljšalo za mesec dni, se je 13. maja odločila za gladovno stavko, zavračala je tudi vodo.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Če na oblast pride Janez Janša, Uberju ne bo treba lobirati
Lani je podjetje Fraport, ki ima v lasti ljubljansko letališče Brnik, zaradi slabe povezanosti letališča s prestolnico oddalo parkirišča za taksiste. Na razpisu je najboljšo ponudbo oddalo podjetje Prolist, čigar direktor Darko Raljić se je zavezal, da bo cena prevoza do glavne avtobusne postaje v središču mesta fiksna, in sicer 22,88 evra. A to velja le za točno lokacijo avtobusne postaje, za katerokoli drugo destinacijo velja čisto drug cenik. To je na boleč način izvedel turist, ki je pripotoval v Slovenijo in za prevoz od letališča do središča Ljubljane plačal kar 66,30 evra, skoraj trikrat toliko. Taksist mu je namreč poleg same vožnje zaračunal še trideset minut čakalne tarife, povrhu tega pa še »dodatek« 18 evrov za kos prtljage, ki ga je imel s sabo. Trikrat manj bi plačal, če bi se odpeljal na avtobusno postajo, namesto nekam drugam v središče mesta, a tega seveda ni vedel, le kako bi?
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Kako vojska v svoje vrste privabi mlade?
V naslednjih letih se bodo obrambni izdatki držav članic Nata morali občutno zvišati – to je parola, ki jo v zadnjih mesecih s podporo ZDA ponavlja vodstvo zavezništva. »Pet odstotkov ni zgolj številka, je tudi nujnost,« je izjavil predstavnik ZDA pri Natu Matthew Whitaker. Z njim se strinja tudi Natov generalni sekretar, bivši nizozemski premier Mark Rutte, ki pa poudarja, da mora biti 3,5 odstotka od tega namenjeno tradicionalnim obrambnim izdatkom, 1,5 pa širšim investicijam v varnost.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura
»Spomnim se, da ko smo pred dvema letoma prvič naslavljali vprašanje ilegalnih migracij«; »del problema, ki ga danes naslavljamo«. To sta le dva izmed številnih citatov poslancev z zadnje seje državnega zbora, ki jim je skupen glagol nasloviti, ta pa nikoli ni uporabljen v svojem pravem pomenu. Najustvarjalneje je glagol nasloviti uporabil Milan Jakopovič: »Malo prej je kolega Černač naslavljal to, da pričakuje, da če ta zakon pade, govorimo o tem, da referendum naslavlja zgolj ta novi zakon, da se ti dodatki ne bodo izplačevali.«
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Uber ponovno poskuša priti na slovenski trg
Leta 2022 je britanski časopis Guardian prejel podatkovno bazo s 124.000 datotekami, ki je prikazovala aktivnosti podjetja Uber v 40 različnih državah med letoma 2013 in 2017, poslal jo je bivši menedžer podjetja Mark MacGann. Tako imenovane Datoteke Uber (Uber Files) so vključevale elektronsko pošto, sporočila po aplikacijah, kot so WhatsApp, pa tudi predstavitve in interne dokumente podjetja. Razkrili so, da je Uber intenzivno lobiral pri več svetovnih voditeljih, med njimi so bili takratni ameriški podpredsednik Joe Biden, irski premier Enda Keny, predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu, britanski Boris Johnson, pa tudi Olaf Scholz, ki je bil takrat župan Hamburga.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič se je v torek udeležil konference, na kateri so govorili o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, in na njej dejal, da »bo Gaza v celoti uničena, civilisti bodo poslani na jug na humanitarno območje brez Hamasa in terorizma, od tam pa bodo začeli množično odhajati v tretje države«. Govoril je o operaciji Gideonovi vozovi, v okviru katere namerava Izrael zasesti Gazo, vse prebivalstvo nasilno preseliti na jug države, »zato, da bi ga zaščitili«, kot je v videu na družbenih medijih dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu, nato pa naj bi se velika večina prebivalcev zaradi nemogočih razmer izselila v sosednja Egipt in Jordanijo. Nova operacija je eksplicitno etnično čiščenje, Egipt in Jordanija pa sta že napovedala, da teh beguncev ne bosta sprejela, saj bi s tem lahko bila sokriva etničnega čiščenja. Iz evropskih držav in Evropske unije smo slišali ogorčenje in pozive Izraelu, naj ne stopnjuje ofenzive, a kaj več od tega se ni zgodilo.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Nove vrste asfalta, ki se poleti ne bo tako zelo segrel
Spet se bliža poletje, z njim pa tudi vročina, ki je najhujša v mestih. Velike asfaltne in betonske površine se precej bolj segrejejo kot zelene, to pomeni, da so tla v mestih bolj vroča. Zaradi tega se bolj segreje tudi ozračje in mesta postanejo toplotni otoki, kjer je lahko temperatura občutno višja kot na obrobju. Upoštevaje vse to, so se dunajske mestne oblasti odločile, da preizkusijo nove vrste asfalta, ki bi se med drugim tudi manj segreval.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Prejšnji teden je evropska komisija ugotovila, da sta ameriška tehnološka velikana Apple in Meta (ta ima v lasti digitalna medija Facebook in Instagram) prekršila akt o digitalnih trgih, zaradi česar bo moral Apple Evropski uniji plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov. To je prvi primer, v katerem je evropska komisija ugotovila kršitev akta o digitalnih trgih v letu dni, odkar ta velja. Preiskava je potekala več kot leto, že med odločanjem je evropska komisija preliminarno ugotovila morebitne kršitve akta in obe podjetji pozvala, naj stvari uredita, pa tega nista storili.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Ob koncu lanskega leta je gradbeni inšpektor odredil izselitev prebivalcev ene od hiš v mreži Doma na Krasu, kjer živijo invalidi, vključeni v širšo skupnost, zunaj institucij. Razlog je bil drobnjakarski, napačna opredelitev namembnosti stavbe, ki je bila namenjena bivanju, ne pa institucionalnemu varstvu. Po ogorčenju javnosti in posredovanju pristojnega ministrstva se je deložacija prebivalcev skupnosti ustavila, je pa inšpektor v tem času začel še šest drugih podobnih postopkov proti drugim hišam iz te skupnosti.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
V ponedeljek bodo Kanadčani imeli parlamentarne volitve, na katerih bodo izbirali 343 predstavnikov spodnjega doma parlamenta. Glavna favorita za premierski položaj sta Pierre Poilievre iz Konservativne stranke Kanade in Mark Carney iz levosredinske Liberalne stranke Kanade. Carney je na čelu stranke, pa tudi vlade nadomestil Justina Trudeauja, ki je državo vodil deset let. A Kanadčani so se ga naveličali, ob koncu prejšnjega leta so javnomnenjske raziskave liberalcem napovedovale od 20 do 25 odstotkov glasov, njihovim tekmecem konservativcem pa okoli 40 odstotkov. To je bil za Liberalno stranko zgodovinsko nizek odstotek, tudi zaradi tega je Trudeau 6. januarja letos odstopil.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Univerze ogrožajo avtokrate / Napadi na akademsko svobodo
V ponedeljek je tiskovni predstavnik Bele hiše Harrison Fields sporočil, da si predsednik Trump »prizadeva, da bi bilo visoko šolstvo ’spet veliko’ [great again], in sicer tako, da se odpravi nenadzorovan antisemitizem in zagotovi, da se z denarjem ameriških davkoplačevalcev ne financira Harvardova podpora nevarni rasni diskriminaciji ali rasno motiviranemu nasilju.« ZDA so namreč zamrznile več kot dve milijardi dolarjev, ki bi jih moral Harvard prejeti od ameriških zveznih oblasti.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?
Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Protipravno vezanje otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami je pogost pojav
Konec prejšnjega meseca je raziskovalna skupina strokovnjakov s Fakultete za socialno delo, Inštituta za socialno varstvo in Inštituta za kriminologijo predstavila izsledke analize varovanih oddelkov v Sloveniji in možnosti preobrazbe teh v decentralizirane, skupnostne oblike oskrbe. Med drugim so pod drobnogled vzeli dve novi specializirani enoti za otroke z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki sta bili ustanovljeni leta 2021 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, leto kasneje pa še v centru v Dragi. Vsaka izmed enot ima 16 postelj, zasedajo pa jih mladoletni z najhujšimi duševnimi in vedenjskimi motnjami.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
Radio Študent je pred dobrima dvema mesecema zagnal kampanjo Pomagam na bone, s katero želi pomagati ljudem, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v ureditvi subvencioniranja študentske prehrane.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
V prvem krogu volitev so se pomerili sedanji rektor Gregor Majdič, nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo Irena Mlinarič Raščan in nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Nihče izmed njih ni dosegel večine, prva dva sta se prebila v drugi krog, Majdič je osvojil 46,91 odstotka uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka. Spomnimo, da visokošolski profesorji prispevajo 60 odstotkov glasovalne moči, po 20 odstotkov pa imajo še študenti in podporni kader na univerzi. Glede na te rezultate je Majdič sicer favorit v drugem krogu, vendar se ne bi zgodilo prvič, da zmaga izzivalec – to se je navsezadnje zgodilo Majdiču na prejšnjih volitvah.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Politika
Ministrstvo za delo že več kot leto zamuja s strategijo za odpravo prekarnosti
V četrtek, 27. marca, so predstavniki sindikata Mladi plus skupaj s predstavniki še nekaj drugih organizacij na ministrstvo za delo dostavili bučke. Prinesli so jih v tistem svetlo modrem kockastem nahrbtniku, ki ga za dostavo uporabljajo Woltovi dostavljavci.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Marine Le Pen, nekdanja voditeljica skrajno desne stranke Nacionalni zbor in ena izmed favoritk na naslednjih francoskih predsedniških volitvah, je kriva zlorabe evropskih sredstev. Tako je v ponedeljek odločilo pariško sodišče. Dobila je štiriletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, globo sto tisoč evrov, daleč najbolj boleča zanjo pa je prepoved kandidature za politične položaje v prihodnjih petih letih. To pomeni, da ne bo mogla kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?
Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
Zvočni top je zabobnel, nato pa je bilo spet vse tiho
V soboto, 15. marca, je v srbski prestolnici Beograd potekal verjetno največji protest v zgodovini države, na ulicah se je zbralo več sto tisoč ljudi. Protest je potekal mirno, zaznali so le nekaj izgredov. Nedvomno pa je največ prahu dvignilo to, da so srbske oblasti morebiti uporabile zvočni top. Dopisnik RTV Boštjan Anžin, ki je bil takrat blizu kraja dogodka, je za Dnevnik poročal: »Slišal sem zvok, kot nekakšen motor, močno brnenje, ki gre proti nam, takoj je izbruhnila panika. Številni so bili prepričani, da je v množico zapeljalo vozilo.« Zvok se je med protestniki razširil ravno med 15-minutno tišino, ki je na srbskih študentskih protestih zdaj že tradicionalna, z njo se protestniki poklonijo 15 žrtvam zrušitve nadstreška v Novem Sadu.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Novela zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode s poslanko Tamaro Kozlovič na čelu, je razburila del strokovne javnosti; ta se boji možnosti zlorab osebnih podatkov voznikov.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?
Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi …
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Kam lahko postavimo klimatsko napravo?
Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.
