»Rio Tinto, marš iz Srbije!«

Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.

»Sobotni protest je bil množičen, predvsem pa je bilo na ulici ogromno ljudi, ki nikakor niso ’običajni’ udeleženci protestov v zadnjih letih,« je povedal Aleksandar Đukić, komunikacijski strokovnjak, član glavnega odbora opozicijske Demokratske stranke. »To je prvič po več kot desetih letih, da sta se strah in nezadovoljstvo manifestirala tako množično. Tudi raziskave javnega mnenja kažejo, da večina prebivalcev Srbije nasprotuje odpiranju rudnikov litija. Ne gre le za dolino Jadar, gre za več lokacij, tudi na primer za Valjevo.«

Avstralski Rio Tinto že leta raziskuje zaloge litija v dolini Jadar na zahodu Srbije – litij je ključen za proizvodnjo baterij za električna vozila –, le okrog 80 kilometrov niže, na območju Valjeva, pa že več let podobne raziskave litija, bora in drugih redkih materialov z dovoljenjem srbske države opravlja družba Euro Lithium Balkan. Ta je ključni del kanadske družbe Euro Lithium+Borates (ELB+) pod vodstvom in (skoraj zagotovo tudi) v lasti Čeha Petra Palkovskega, ki se videu, objavljenem na spletni strani podjetja, za namene promocije skoraj samoidentificira kot »Balkanec«, podjetje pa poskuša lokalne zaveznike v Valjevu dobiti tudi po globalnem receptu onesnaževalcev, torej z minornimi donacijami. V konkretnem primeru gre za trenirke in stadion lokalnega nogometnega kluba Toplica.

Če bo dovoljen Jadar, bo sledilo Valjevo, so prepričani okoljevarstveniki iz Srbije, vse skupaj bo zelo težko ustaviti. V zadnjih 20 letih naj bi sicer pristojno srbsko ministrstvo izdalo skoraj 70 dovoljenj za raziskave nahajališč litija in podobnih snovi.

»Nesrečni bi morali biti tudi prebivalci EU. Takšnega načina delovanja EU ne morejo in ne smejo zagovarjati.«

Tako kot projekt Ria Tinta v dolini Jadar bi tudi kopanje litija in bora v Valjevu močno poseglo v naselja, saj je območje projekta celo po navedbah samega investitorja ELB+ le 10 kilometrov oddaljeno od Valjeva, kjer na širšem območju živi okoli 80.000 ljudi. Ravno dejstvo, da so projekti pridobivanja litija in bora v Srbiji predvideni neposredno ob naseljih ter obdelovalnih površinah, je ena od največjih (in) negativnih specifik teh načrtov. »To bi bil eden prvih rudnikov litija na svetu v poseljenih in kmetijskih območjih,« tako glede rudnika Ria Tinta v dolini reke Jadar opozarja skupina osmih strokovnjakov v raziskavi, ki je bila konec julija objavljena v prestižni mednarodni znanstveni reviji Nature. Po njihovih trditvah potekajo raziskave o možnosti izkopa litija na poseljenih območjih samo še na Portugalskem. Študija sicer opozarja, da je najlažji in okolju najmanj škodljiv način izkoriščanja litija iz solin, kjer ima vodilno vlogo in kar do 70 odstotkov vseh zalog »litijev trikotnik«, sestavljen iz regij Čila, Argentine in Bolivije. Alternativni način pridobivanja litija iz rudnin, kot je predviden tudi v Srbiji, pa ima tudi zaradi potrebnih kemikalij hude okoljske posledice, zato ga običajno uporabljajo »v puščavah in nenaseljenih območjih Avstralije, Čila, Kitajske, Argentine, Kanade, Zimbabveja in Združenih držav«.

In kaj so ob odprtju rudnika litija možne posledice v dolini Jadar in širše? Študija opozarja, da je okoljsko škodo povzročilo že raziskovalno vrtanje Ria Tinta, saj je iz raziskovalnih vrtin uhajala rudniška voda z visoko vsebnostjo bora in povzročila izsušitev pridelkov, analize pa že zdaj razkrivajo »bistveno višje koncentracije bora, arzena in litija« v bližnjih rekah v primerjavi z gorvodnimi območji. »Rio Tinto namerava sredi rodovitne zemlje, obdane z naselji, postaviti rudnik in obrat predelave, ki bi stal nad največjo zalogo podzemne pitne vode v zahodni Srbiji, hkrati pa bi rudarske odpadke, jalovino, odlagal med hudourniški reki, ki poplavljata vsakih nekaj let,« je poudarjeno v raziskavi. Vzpostavitev odlagališč na obalnem območju rek Jadar in Korenita bi torej »povzročila stalno nevarnost onesnaženja dolvodno ležečih odsekov in ogrozila oskrbo z vodo za približno 2,5 milijona ljudi«. Na območju bi po projekcijah prišlo od ugreznitve skoraj 850 hektarjev zemljišč, kar je površina skoraj šestih Blejskih jezer. Izjemno velik problem je tudi agresiven proces kemične ekstrakcije litija, ki, kot navaja raziskava, vključuje ogromne količine zlasti koncentrirane žveplove kisline, v procesu pa nastaja tudi ogromno odpadne vode, ki pomeni trajno onesnaževalno nevarnost za površinske in podzemne vode.

»Ko se je nedavno v Srbiji iztiril prazen tovorni vlak s cisternami, so se seveda v javnosti postavljala vprašanja, kaj bi bilo, če bi vozil žveplovo kislino v rudnik Jadar. Stanje naše infrastrukture, tako kot stanje nadzornih državnih inštitucij, inšpekcij, prinaša velika tveganja, zato so vsa ta vprašanja o varnosti upravičena,« pravi sogovornik Aleksandar Đukić. »Vučić enkrat govori, da bo za vse jamčila EU, pa da bo moral Rio Tinto upoštevati najvišje evropske okoljske standarde, a nikjer ni zavez, da bo v praksi tako. Kitajski rudniki na vzhodu Srbije kažejo raven okoljske skrbi oblastnikov. To je zgodbica za notranje občinstvo, nova igra zavajanj, manipulacij.«

Kako oblast v Srbiji manipulira javnost, zgovorno kaže primer »intervencije« pred protesti. »V javnost je prišla informacija, da naj bi ruske tajne službe opozorile oblast v Srbiji, da se pripravlja nekakšen nasilen prevzem oblasti, ki ga usmerjajo zahodne tajne službe. Zakaj taka informacija? Vučić je do zdaj s svojimi protizahodnimi izjavami nadzoroval vse, ki so razpoloženi protizahodno, ki ne podpirajo EU in vstopa Srbije v EU. Vendar tudi vsi ti nasprotujejo rudnikom litija in uničenju okolja, ki bo prizadelo njih, njihove otroke, vnuke in prihodnje generacije. In kaj se lahko naredi? V javnost se vrže zgodba o zaroti Zahoda, s katero se poskuša vsaj del teh ljudi odvrniti od protestov,« pove Dukić. Zgodbe, ki prihajajo v javnosti v provladnih medijih – zlasti na »javni« TV in številnih zasebnih komercialnih TV-postajah z nacionalnim dosegom, so po Đukiću »neverjetne; takšne, ki nimajo nobene zveze z resnico, vse pogosteje pa niti z realnostjo ne«. Ena od stalnic je poročanje o življenjski ogroženosti predsednika Vučića in »sovražnikih Srbije«, ki da proti njemu vodijo »brutalne kampanje«, kot je nedavno poročala TV Pink.

Prejšnji konec tedna je množične proteste proti rudniku litija v dolini Jadar Vučić uporabil, češ da gre za zaroto Zahoda, z EU vred, taisti Vučić pa je sredi julija s taisto EU podpisal sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, tudi o dobavah litija. Če kdo, je torej EU najbolj zainteresirana za rudnik litija v Srbiji – nahajališča v dolini Jadar naj bi po ugotovitvah prej omenjene raziskave, objavljene v reviji Nature, pokrile tudi do 90 odstotkov »trenutnih potreb« Evrope po litiju.

»Vučić pač deluje kot politični trgovski potnik,« razlaga Aleksandar Đukić. »Kitajcem je ponudil vzhodno Srbijo, kjer imajo topilnico in rudnike bakra in zlata v Boru in Majdanpeku. Multinacionalka Zijin Mining Group tam povečuje količine izkopa, območje rudnika je že skoraj v mestu, vse bolj spominja na površino Lune, Borska reka je ena najbolj onesnaženih v Evropi!« Maja letos je Slovenska tiskovna agencija povzela poročanje srbske agencije Beta, da kitajski Zijin načrtuje povečanje izkopa bakra v Srbiji z lanskih 240 tisoč ton na 450 tisoč ton na leto in izkop zlata s 7,5 na deset ton, v petih letih naj bi s tem dosegli največje količine v Evropi. »In zakaj Vučić zdaj trguje z EU in obljublja litij? Trguje, ker ne izpolnjuje tega, kar bi moral izpeljati: demokratizacijo Srbije, krepitev vladavine prava, funkcionalne institucije. Pri nas vse deluje po načelu izpolnjevanja uslug ali pa preneha delovati takoj, ko je v nasprotju z interesi oblasti.«

Vendar po Đukiću ni problem le Srbija, ampak tudi EU, ki si močno prizadeva za »proizvodnjo litija v Evropi« in je drugi partner v teh kupčijah z Vučićem. »Države EU si na svojih ozemljih ne želijo teh rudnikov, Srbija pa to lahko uredi, in tako vsi dobijo želeno ’proizvodnjo v Evropi’. Vučić je postavil ceno EU, to je nevmešavanje v volitve in notranje procese, molk in gledanje stran. Na koncu so srečni vsi – razen prebivalcev Srbije. Sam sem sicer prepričan, da bi morali biti ’nesrečni’ tudi prebivalci EU. Takšnega načina delovanja EU ne morejo in ne smejo zagovarjati.«

V torek so bili po pritožbah odvetnika izpuščeni okoljski aktivisti, aretirani na sobotni protestih v Beogradu zaradi blokade železniškega prometa oziroma motenja javnega reda in miru. »Tega plazu ni mogoče ustaviti,« je povedal eden od njih.