Monika Weiss
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Kje išče v aferi Spirit evropsko tožilstvo?
Prejšnji torek je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Novica o preiskavi, povezani z dvema izigranima razpisoma javne agencije Spirit, je poniknila med drugimi, čeprav si zasluži več pozornosti. Predkazenski postopek namreč usmerja Evropsko javno tožilstvo, v fokusu preiskave pa je poslovnež Tadej Von Horvath, ki je ključne poteze v svojem spornem načrtu naredil le nekaj dni po sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer je sedel s pripravljavci razpisa ter člani stranke SD.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Politika Za naročnike
Občinski svet občine Trbovlje je na izredni seji izglasoval sklep, da občina uveljavi predkupno pravico za nakup območja nekdanje cementarne Lafarge, zdaj Holcim. Svet je županu Zoranu Pozniču (SD) dal tudi soglasje, da občina za nakup, po naših informacijah vreden 2,5 milijona evrov, najame posojilo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba Za naročnike
Je desni populizem premagal podnebni boj?
Prejšnji teden so bili predstavljeni izsledki raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) 2024, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim so skrb zbujajoči odgovori anketirancev o odnosu do podnebnih sprememb. V standardizirani raziskavi, opravljeni od oktobra lani do februarja letos, je odgovarjalo 992 ljudi, raziskava SJM pa v Sloveniji poteka že desetletja.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Ekonomija Za naročnike
Kaj je treba vedeti o padcu BDP, gospodarstvu nenaklonjeni vladi in rekordnih dobičkih
Nedavna objava prve ocene o 0,8-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju letos potrjuje zlasti, da smo že globoko v predvolilnem letu. Opozicijska NSi je sklicala izredno sejo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, vodja opozicijske SDS Janez Janša je vlado javno pozval k odstopu, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je vse pripisal »dvema letoma napačnih odločitev«. Z vsebinsko analizo podatka se je javno oglasil glavni analitik taiste Gospodarske zbornice Slovenije in navedel nekaj pomembnih dejstev. Kaj je torej treba vedeti o 0,8-odstotnem padcu BDP in obetih za naprej? In kakšno je stanje? Na to vprašanje je odgovor preprost: pogledati je treba zgolj, kakšne dobičke so imela podjetja in espeji v Sloveniji v zadnjih dveh letih vlade, ki gospodarstvo domnevno »tepta«.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
Luka, Tadej, Anže kot trojanski konji
Predsednik uprave nekdaj največje državne banke NLB Blaž Brodnjak, že leta eden najglasnejših borcev za nizke davke, zlasti za menedžerje, je na nedavni Delovi poslovni konferenci Šport 2025 postregel z novim predlogom.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
»Ostajamo država z največjo stopnjo samomorilnosti«
Sociologinja dr. Marta Gregorčič zadnjih pet let vodi sektor za socialne politike na uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njo smo se pogovarjali o aktualnem poročilu o razvoju – Kakovost življenja v Sloveniji. Ta se začne z ugotovitvijo, da smo po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja v zgornji polovici držav EU, torej visoko. Pa to prebivalci Slovenije tudi občutimo in mislimo? Poročilo je naslednik izvornega Poročila o človekovem razvoju, ki ga je sogovornica sourednikovala z Matjažem Hanžkom pred 25 leti. Nekdaj izjemno močna aktivistka za pravice manjšin in globalno marginaliziranih skupin je leta 2004 doktorirala na Filozofski fakulteti s temo »Konec neoliberalne ideologije?« in je avtorica več strokovnih knjig.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Lekcija iz Trbovelj / Ko (tuji) lastniki industrijskih objektov odločajo o prihodnosti kraja
V Trbovljah, največjem zasavskem mestu z okoli 13.700 prebivalci, vlada zadnje mesece negotovost. Čeprav je aktivistični lokalni skupnosti pred natanko desetimi leti uspelo ustaviti umazano proizvodnjo v cementarni Lafarge, imajo tuji lastniki desetletje mirujočih industrijskih objektov zdaj spet v rokah škarje in platno. Odločajo namreč, komu bodo prodali megalomanske industrijske objekte ob vstopu v mesto, in s tem posredno tudi, ali bo Trbovlje znova bolj okoljsko obremenjeno. Župan in velika večina občinskih svetnikov zahteva vključitev lokalne skupnosti v odločanje in ne izključuje, da objekt odkupi občina – gre za 2,5 milijona evrov –, vendar se zdi, da imajo vodilni trboveljskega Holcima, kot se zdaj imenuje bivši Lafarge, svojo računico.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Populistična in nekonstruktivna retorika GZS
V ponedeljek je evropska komisija objavila nove, pričakovano znižane napovedi gospodarske rasti. Povprečna gospodarska rast v evrskem območju naj bi bila letos 0,9-odstotna namesto 1,3-odstotna, v Sloveniji pa 2,0-odstotna namesto 2,5-odstotna. Napoved evropske komisije se je s tem približala aprilski napovedi IMF in majski napovedi EBRD, ki Sloveniji letos napovedujeta 1,8- oziroma 1,9-odstotno rast. »V primerjavi z jesensko napovedjo so se ocene precej znižale predvsem zaradi vpliva višjih carin in povečane negotovosti, ki so jo povzročile nedavne nenadne spremembe ameriške trgovinske politike in nepredvidljivost končne konfiguracije carin,« so popravke utemeljili pri evropski komisiji in dodali: »Povečana negotovost zaradi svetovnih trgovinskih napetosti in podnebnih nesreč pomeni negativna tveganja za rast.«
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Javna agencija Spirit, za katero je odgovorno gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana (SD), je na začetku leta nase opozorila z razpisom za prestrukturiranje premogovnih regij, natančneje, z nedopustno dodelitvijo skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja podjetjem, povezanim s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
Vlada je 24. aprila z dnevnega reda seje brez pojasnila umaknila obravnavo predloga podnebnega zakona, ključnega zakona za razogljičenje in povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam. V koalicijskih strankah Svoboda in SD trdijo, da je potrebno »dodatno usklajevanje«. A kaj naj bi bilo v predlogu po dveh letih stalnih usklajevanj in kleščenj drznejših rešitev sploh odprto vprašanje? Bo koalicija leto dni pred koncem mandata dvignila roke (tudi) od zakona, ki je nujen za prihodnost države in za črpanje denarja EU za podnebno-socialne ukrepe za najranljivejše? Ali preprosto noče nove fronte z desnico, ki podnebnih sprememb ne sprejema – a ki bo, če bo prišla na oblast, podnebni zakon morala sprejeti, tako kot vse države EU?
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
Država zaradi domnevno hude stiske s kopičenjem odpadkov in njihovim dragim odvozom v tujino želi zgraditi kar dve novi sežigalnici odpadkov, cementarna Alpacem, bivši Salonit, pa četrtino odpadkov, ki jih sežiga v Anhovem, uvozi. A to je le ena od anomalij načrta, od katerega si nov mega projekt, sežigalnico, obeta zlasti ljubljanski župan Zoran Janković. Kaj je še narobe?
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Politika
Kriptodobički bodo pri nas obdavčeni
Da je Slovenija raj za špekulacije s kriptovalutami, je očitno že na prvi pogled. Eden od Slovencev, ki se redno prebijajo na prva mesta lestvic najbogatejših, je Kranjčan Damian Merlak, ustanovitelj borze Bitstamp. V njegovem rojstnem mestu, Kranju, imajo celo spomenik bitcoinu, kot edini takšen spomenik na svetu je postavljen v osrednjem mestnem krožišču. Kdor v Kranj ne zaide, lahko po številnih lokalih ali na bencinskih črpalkah naleti na kriptomate, to je bankomate za nakup kriptovalut, ali pa pri več kot dva tisoč trgovcih, recimo v ljubljanskem BTC, s kriptovalutami plačuje, kot bi z brezstičnimi karticami.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
GZS bi iz primeža »rešila« najbolje plačane
Ta teden objavljeni novi podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o tako imenovanem davčnem primežu, torej o deležu davkov in prispevkov v plači, so spet povzročili precejšnje vznemirjenje.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Maja 2021 je pet stanovalcev enega od tako imenovanih alpskih blokov na Bledu vložilo tožbo zoper »soseda«, ki je svoji stanovanji v bloku v celoti oddajal turistom v kratkoročni najem. Trdili so, da dejavnost, ki zelo vpliva na bivanje v bloku, opravlja brez potrebnega soglasja. Prvostopenjsko sodišče v Radovljici je maja lani, torej tri leta po vložitvi tožbe, tožnikom v celoti pritrdilo: toženemu je naložilo, naj v 48 urah neha oddajati stanovanji in da mora, če želi dejavnost izvajati, pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov. A toženi do danes ni naredil ničesar od tega.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Res ustrezne kazni zoper spolno nedotakljivost?
V javnosti je v zadnjem času povzročilo razburjenje več odločitev sodišč, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Taka je recimo sodba višjega sodišča v Kopru, ki je iz enoletne zaporne kazni v pogojno spremenilo kazen za moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola v kampu v Luciji spolno napadla dekle. Milejšo kazen je sodišče med drugim potrdilo z razlago, da zakonski pogoj »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri storilce in ne najmanj dva, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec marca je prav tako razburila odločitev celjskega višjega sodišča; to je očetu, ki je dolga leta, od leta 2005 do 2013, posiljeval mladoletno hčer, ji predvajal pornografijo in jo golo fotografiral, znižalo prvotno dosojeno zaporno kazen na osem let zapora.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Prejšnji torek, dan po velikonočnem ponedeljku, je banka OTP, v kateri so združene nekdanja Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Banka Celje, Abanka in SKB banka, nakazala 232,9 milijona evrov dividend svoji madžarski lastnici OTP Bank. Če smo natančni, so ti milijoni iz Slovenije romali v Luksemburg in ne v Budimpešto, na račun banke OTP Luxembourg S. A. R. L., prek katere madžarski lastniki obvladujejo slovensko banko OTP.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Korekcijo napovedujejo iz leta v leto, vendar je, žal, ne bo, in to iz več razlogov. Bila bi mogoča, če bi imeli veliko brezposelnih, a je ravno nasprotno, saj ni ljudi, da bi jih zaposlili, čeprav bi jih potrebovali. Obrestne mere za posojila bi za umiritev morale biti visoke, kot so že bile, vendar je tudi pri tem ravno nasprotno. Recimo zelena posojila (za energetske prenove, gradnjo nizkoenergijskih hiš in podobno, op. a.) imajo fiksno obrestno mero 2,4 odstotka. Tudi makroekonomski kazalci so primerjalno za Slovenijo še dobri. Če se bodo stabilizirale carine, ustavila vojna v Ukrajini, bo učinek zelo verjetno šel v isto smer kot po covidu.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Politika
Več kot dva meseca po vložitvi zahteve pri javni agenciji Spirit, da razkrije ključne informacije o zdaj že razveljavljenem javnem razpisu za prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije, smo v uredništvo Mladine iz agencije dobili zavrnjene praktično vse zahteve po razkritju informacij. Razkriti nočejo niti sestave razpisne komisije, ki je skoraj 20 od skupno razpisanih 83 milijonov evrov dodelila »farmacevtskima« podjetjema, povezanima s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Na nepremičninskem trgu v Sloveniji se je lani že tretje leto zapored nadaljeval isti trend: nakupov in prodaj vseh vrst nepremičnin je bilo manj, cene pa so se dodatno zvišale. »Zmanjšanje prometa z nepremičninami ni imelo vpliva na znižanje cen, temveč obratno,« poudarjajo na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) v svežem, ta mesec izdanem poročilu. Kaj torej kažejo podatki in kaj za letos napovedujejo državni analitiki, ki imajo najboljši vpogled v nepremičninske evidence?
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Direktor NLB Blaž Brodnjak je lani prvič prejel več kot milijon evrov bruto
»Ko bo NLB objavila nagrajevanje za letošnje leto, bo Slovenija v šoku,« je pred dnevi v pogovoru s podkasterjem Klemnom Selakovičem napovedal Blaž Brodnjak. Lani je namreč za vodenje NLB prejel natanko 1.012.914 evrov bruto prejemkov, to je plač in nagrad, kot razkriva letno poročilo banke. Torej skoraj tretjino več kot leta 2023 (768.447 evrov). Ali drugače, lani je prejel za 411 povprečnih slovenskih bruto plač.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Potem ko so ZDA uvedle 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile in nato še 20-odstotne uvozne carine na skoraj vse preostalo blago, uvoženo iz Evropske unije, se je to sredo s svežnjem proticarin odzvala tudi EU. V več časovnih korakih bo uvedla 25-odstotne carine na kmetijske in industrijske proizvode iz ZDA: od soje, mesa, pomarančnega soka, mandljev do tobaka, oblačil, ličil, železa, jekla in aluminija. Čeprav se zdi seznam navaden, pa naj bi bili izdelki, kot je soja, izbrani premišljeno, je nemudoma opozor bruseljski medij Politico, saj pomenijo udarec v osrčje Trumpove republikanske baze. Je zato nemudoma prišlo do zamrznitve carin?
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
Ministrica Klampfer z lobistom FB/Mete
Ob Trumpovem carinskem stampedu v Evropi se krepijo pozivi, da mora EU obdavčiti ameriške tehnološke velikane, zmanjšati njihovo moč in ponuditi alternative, ta podjetja pa po Evropi naprej delajo »business as usual« in poskušajo prodati svoje »rešitve«. Tako je naše ministrstvo za digitalno preobrazbo pred tremi tedni, 19. marca, obiskal lobist Mete in med drugim ponujal nov produkt. »G. Tovaryš je predstavil odprtokodne velike jezikovne modele LLaM, ki jih ponujajo pri FB/Meta, in predstavil možnosti njihove uporabe v javni upravi in v podjetjih,« piše v uradni zabeležki sestanka, na katerem je bila ob treh sodelavcih celo sama ministrica Ksenija Klampfer. Kupili niso nič, Patrik Tovaryš pa jim je med drugim razodel: »Pri podjetju Meta si želimo, da Evropska unija s predpisi ne bi omejevala razvoja novih tehnologij.«
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Zakaj so prašni delci PM2,5 »ubijalci«?
Dr. Metoda Dodič Fikfak je zdravnica, raziskovalka in univerzitetna profesorica. Ukvarja se z boleznimi, kot so mezoteliom, pljučni rak in druge vrste raka, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Je tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Devetega decembra lani je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) z javnim pozivom pozvala vse, ki dosegajo dohodke na spletni platformi OnlyFans, naj si davčni status uredijo s samoprijavo: »Preverite, ali ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih iz tega naslova. Če jih še niste, storite to do 31. decembra 2024.« Furs je namreč pridobil podatke o slovenskih ustvarjalcih vsebin in za leto 2025 zanje napovedal ciljno usmerjene davčne nadzore. Pri tem je razkril grobe statistike: v zadnjih nekaj letih si je dohodke prek te plačljive platforme za (zlasti) »odrasle vsebine« in s starostno omejitvijo 18+ ustvarjalo nekaj sto slovenskih davčnih rezidentov, ki so v zajetih letih skupaj ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, rekorder med njimi sam več kot milijon evrov.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da se zavedajo, da so individualna kurišča pomemben vir onesnaženja zraka, zlasti v zimskem času in v dolinah s temperaturnimi inverzijami. »Kljub pomembnemu napredku pri izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih ostajajo izzivi veliki – v zimskem času kakovost zraka v celotni Sloveniji še vedno ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« poudarja državni sekretar Uroš Vajgl. Zadnji poskus regulacije kurišč na drva ni uspel. »Razprava o regulaciji je bila, žal, pogosto napačno razumljena kot splošna prepoved kurjenja lesa. V resnici se je nanašala zgolj na nove gradnje ali celovite prenove v gosto naseljenih območjih, kjer so se prebivalci že zdaj množično odločali za druge vire ogrevanja.«
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Kdo bo vodil komunikacijsko strategijo pri zelenem prehodu?
Glavna komunikatorja zelenega prehoda v Sloveniji postajata Herman & partnerji in Pristop. Za komuniciranje »zelenih energetskih projektov« so ju izbrale državne energetske družbe na čelu s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE).
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Občinski referendumi imajo veliko hibo
Oktobra lani se je izjalovil poskus pobudnikov, da bi zbrali dovolj podpisov prebivalcev, ljubljanskih volivcev, za razpis občinskega referenduma o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pobuda, ki sta jo vložila Arne Vehovar in Saša Đorđević z več kot sto občani, je nasprotovala odločitvi večine v mestnem svetu, ki je sprejela spremembe omenjenega odloka. Ta razplet je, kot se spomnimo, sledil nasprotovanju Zavoda za varstvo narave in dela javnosti Magnificovemu koncertu, ki je bil načrtovan na tivolski zelenici, a ga tam nazadnje vendarle ni bilo. Tudi referenduma o spornem odloku ni bilo, saj pobudnikom ni uspelo zbrati zahtevanih 11.260 podpisov. Čeprav je bilo razlogov za neuspešnost zbiranja overjenih podpisov več, je ta primer spodbudil razprave, ali so referendumi na občinski ravni ustrezno urejeni.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Griša Močnik je doktor fizike, vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dekan Fakultete za znanosti o okolju te univerze in član Podnebnega sveta, vladnega posvetovalnega organa. V sodelovanju s tujimi ustanovami je vključen v razvoj najnaprednejših metod za merjenje absorpcije svetlobe v aerosoliziranih delcih v zraku in meritev onesnaženosti zraka, s katerimi je mogoče določiti izvor posameznih onesnaževal, kemijske »prstne odtise« posameznih virov in njihovo povezanost z vplivi na zdravje. Močnikova mednarodna ekipa je ravno z rabo najsodobnejših metod nedavno potrdila pomemben vpliv cementarne-sosežigalnice odpadkov Alpacem, bivšega Salonita, na onesnaženost zraka in s tem na zdravje ljudi v Anhovem. S tem je postavila na laž dolgoletne trditve avstrijsko-italijanskih lastnikov o neškodljivosti dejavnosti.
