Kaj pa prazna stanovanja?

Na Ravnah na Koroškem stoji nov blok, v katerem ima enote republiški stanovanjski sklad. Vsaj tri njegove enote samevajo. Bralka, ki nas je o tem obvestila, je do lanskega novembra še imela sosede, petčlansko družino, ki pa se je odselila. »Čakam na nove sosede, mine mesec, dva, trije, leto. Takšna stiska s stanovanji, tu pa je že eno leto prazno stanovanje!« je opisala svojo jezo. Stanovanja so prazna, ker naj bi jih obnavljali. »Blok je dokaj nov, malo več kot deset let, oni že eno leto „obnavljajo“.« Obnova, pri kateri se nič ne zgodi, ni normalna, odgovorni pa so ji pojasnili, da je stanovanjski sklad »zavezan k predpisanim postopkom, ki so pretežno dolgotrajni«.

Vprašanje smo na republiški sklad poslali tudi mi in odgovorili so, da imajo v lasti 5310 najemnih stanovanj, od katerih jih je zaradi različnih postopkov, kot so izpraznitev, prenova, izbira izvajalca, praznih 96. V povprečju naj bi bila stanovanja sklada, ki so potrebna obnove, prazna od šest do 12 mesecev: »Trajanje priprave stanovanja za nadaljne razpolaganje je povezano z obsegom potrebnih prenovitvenih del, ki jih je treba temeljito načrtovati. Na časovni okvir imajo vpliv tudi postopki, povezani z najemniki, pomemben dejavnik je način izbire izvajalca del, ki poteka preko postopka javnega naročanja ali v primeru manjših obnovitvenih del preko pooblaščenega upravnika stanovanja, ki se v praksi pri izbiri srečuje s številnimi težavami razpoložljivosti posameznih izvajalcev, izpolnjevanjem rokov in podobno.«

Do enega leta trajajoči postopki prenove ali spremembe statusa so dolgi, a republiški stanovanjski sklad, ki ima praznih le okoli 1,8 odstotka zmogljivosti, je razmeroma učinkovit. V preteklosti je bilo ob noveliranju stanovanjskega zakona slišati zamisel, da bi vsa javna ali državna stanovanja prenesli v upravljanje na republiški stanovanjski sklad, a se to zaradi različnih interesov – poslanci bi morali zaradi tega plačevati višjo najemnino – ni zgodilo. Posledica je, da imamo v državi veliko slabo izkoriščenih javnih stanovanj. Ministrstvo za notranje zadeve ima v lasti več kot 500 službenih stanovanj, od katerih jih je iz leta v leto nezasedenih več kot sto. Ministrstvo za obrambo jih ima prav tako v lasti okoli 500, razmerje med zasedenimi in praznimi stanovanji je podobno. Univerzitetni klinični center Maribor ima v lasti okoli 120 stanovanj, od teh jih je nekaj deset praznih, po naših podatkih ne leto dni, ampak desetletje, ker bolnišnica nima denarja za obnovo, hkrati pa ji do izvedbe obnove sploh ni, saj bi morebitni najemniki najemnino plačevali ministrstvu za zdravje.

Marko Novak, predsednik upravnega odbora Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI, ocenjuje, da je v Sloveniji v javnem sektorju na razpolago nekaj sto stanovanj, ki jih posamezne institucije niso sposobne izkoriščati.