Peter Petrovčič

 |  Mladina 48  |  Politika

Začetek napada na pravno državo

Janezu Janši se spet obeta zaporna kazen. Zato pred sodišči spet plapolajo slovenske zastave in se slišijo politični govori.

Janez Janša med svojimi podporniki pred celjskim sodiščem

Janez Janša med svojimi podporniki pred celjskim sodiščem
© Andraž Purg

Dober teden dni po tem, ko je 20. junija 2014 na Dobu začel prestajati zaporno kazen zaradi obsodbe v orožarskem poslu Patria, je Janez Janša prvič zbral svoje podpornike pred ljubljansko sodno palačo, kjer so po tem izvajali pritisk praktično vsak dan do njegove predčasne izpustitve konec leta – in periodično še več let za tem. Janša se te dni v Celju spet zagovarja v kazenski zadevi, kjer mu v najslabšem primeru ne grozi zgolj par tisoč ali par deset tisoč evrov denarne kazni, temveč spet zaporna kazen. Neposredni pritisk na sodstvo, na sodnice in sodnike je prvak SDS tokrat začel že prej, v Celju namreč poteka šele sojenje na prvi stopnji. V torek ga je po obravnavi pričakala manjša množica podpornikov, ki je lahko poslušala njegov nagovor narodu. A sporočilo ni bilo namenjeno njim, temveč pravosodju.

Ustavni sodniki so decembra leta 2014 odločitev v primeru Patria sprejeli v okoliščinah nenehnih, dobro organiziranih in dobro obiskanih shodov pred sodiščem v Ljubljani. Janševi podporniki, združeni v Odbor 2014, so v dveh letih pred sodiščem pripravili 227 shodov, v prvih mesecih pa so bili shodi skorajda vsakodnevni. V teh okoliščinah je ustavno sodišče razveljavilo sodbo, ki je poprej prestala vse teste, torej na prvi stopnji, na višjem in na vrhovnem sodišču. Janše sicer niso oprostili, sodbo so razveljavili in jo vrnili v ponovno sojenje. A za ponovno sojenje je po skoraj desetih letih ostalo le še nekaj mesecev – novo postavljeni sodni senat pa je v začetku septembra leta 2015 lahko zgolj še ugotovil, da je zadeva zastarala. Že po odločitvi ustavnega sodišča, da zadevo razveljavi, je bilo jasno, da nikakor ne bo dovolj časa za izpeljavo sojenja, ki je v prvotni obliki trajalo skoraj desetletje.

Tudi sedanje sojenje v zadevi Trenta v Celju se – kot se je sojenje v zadevi Patria – nerazumno vleče zaradi zavlačevanja obrambe. Tožilstvo sicer Janši, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti. Novo stanovanje v Ljubljani je namreč Janša, tedaj novopečeni predsednik vlade, od gradbenega podjetja kupil tako, da sta se mu v račun vzeli manjše ljubljansko stanovanje in zemljišče v Trenti. Slednjega so odkupili po vsaj 110 tisoč evrov višji ceni, kot je bilo v resnici vredno. Celo samo gradbeno podjetje, ki ga je odkupilo za 131 tisoč evrov, je poprej zemljišče ocenilo na 20 tisoč evrov, »investicijo« pa je nemudoma po nakupu preneslo med »nekurantne«, preprosteje povedano, ničvredne zaloge.

Iz obtožnice izhaja, da gre za enega bolj jasno dokazanih korupcijskih poslov oziroma točneje kaznivih dejanj zlorabe položaja. Da je vrag vzel šalo, se že dlje časa zaveda tudi Janša, ki je že pred mesecem dni na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt »globoke države« za preprečitev njegovega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos.

»Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo.«

– Janez Janša, 26. november 2024

Ko je Janez Janša v torek stopil pred svoje najzvestejše podpornike, je imel daljši, precej razvlečen in za njegove standarde dokaj anemičen govor, poln že znanih obtožb zoper te ali one realne ali namišljene sovražnike. Je pa presenetil z uvodnimi besedami, ki jih je namenil neposredno sodstvu oziroma pravosodju. Obtožil jih je, da so zgolj orodje v rokah »globoke države«, ta mu namreč preprečuje pogostejše zmage na volitvah »z zlorabo sodišč«: »Mafija je preblaga beseda za njih, ker mafija spoštuje neka pravila, tukaj ni nobenih pravil. Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo.« Sodstvo je po njegovem prepričanju sistem, ki je glavna ovira za to, da »Slovenija še vedno ni postala tisto, za kar smo glasovali pred dobrimi tremi desetletji na plebiscitu. In dokler ne bomo sposobni izvesti reforme, ne bo ne demokracije, ne vladavine prava, ne boljše prihodnosti …« Slovenija, dodaja Janša, nima neodvisne sodne veje oblasti, »ima vejo, ki je hrbtenica globoke države in je glavni inštrument za to, da je tranzicijska levica praktično večno na oblasti, tudi takrat, ko nima vlade, ker ima druge institucije«. In ko je »vseh božjih in naravnih zakonov preveč, se ta kup prevrne in mi smo blizu tega«.

Problem vidi v tem, da v sodstvu ni bilo »nobene reforme«, »nobenega reza« s časom iz prejšnje države, in dodaja, da »reforme ne bodo dovolj, to zgradbo bo treba postaviti na novo«. Lustracija torej, politično »očiščenje« sodstva. Pri čemer ni dvoma, da bodo prvi službo izgubili sodniki, ki so kdaj »napačno« odločili zoper dolgoletnega predsednika SDS. Sodna veja oblasti je običajno državni podsistem, ki je skladno s konvencijskimi in ustavnimi standardi še najbolj neodvisen in politikom z odkritimi avtokratskimi težnjami tudi najtežje in nazadnje dosegljiv. Že od zadnjega sestopa z oblasti je jasno, da je to prvi in najpomembnejši Janšev cilj ob naslednjem prevzemu oblasti. »To zborovanje danes je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba. Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še sto tisoč evrov kazni, mi ne bomo odnehali,« obljublja.

To je nekako srednjeročni cilj, možnosti za volilno zmago in prevzem oblasti pa so dobre, saj SDS ves čas vodi v anketah javnega mnenja. Na kratki rok pa gre Janšev govor razumeti predvsem kot jasno sporočilo sodstvu, sodnicam in sodnikom ter sodeči sodnici in višjim in vrhovnim sodnikom ter ne nazadnje ustavnim sodnikom, ki bi utegnili odločati v tem primeru. Če smo iskreni – ne gre zgolj za grožnjo konkretnim sodnicam in sodnikom, ampak za neposredno grožnjo pravosodju kot takemu. Kaj je že nedavno v intervjuju za Mladino o tem dejala pravosodna ministrica Andreja Katič? »Menim, da bi se v prvi vrsti Janša moral vzdržati obtožb o krivosodju in podobnega izražanja nezadovoljstva nad odločitvami sodišč, kadar so zanj, po njegovem mnenju, neprimerne in z njimi ni zadovoljen. Takšno izražanje po mojem mnenju pomeni napad na pravno državo.« 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.