Zakaj je na volitvah v Romuniji v prvem krogu zmagal ultranacionalist?

Zmaga romunskega Trumpa

Nanočipi pridejo v kri s pitjem pepsikole. Rojstvo s carskim rezom pomeni, da se pretrga sveta vez. Edina znanost na tem svetu je Jezus Kristus. Koronavirusa ni, ker ga še nihče ni videl. Vse to so trditve nove romunske politične zvezde, Călina Georgesca, ki je v prvem krogu predsedniških volitev zbral 22,94 odstotka glasov in šokiral svet in romunsko javnost.

V Romuniji so javnomnenjske ankete dajale veliko večjo prednost »tradicionalnejšemu« skrajnemu desničarju Georgu Simionu, a na presenečenje vseh se je na prvo mesto povzpel romunski »Trump« Georgescu. To mu je uspelo z močno kampanjo na TikToku, ki so jo vsi podcenjevali, in s sloganom »Le Romunija šteje«.

Zakaj pravzaprav? Ker nasprotuje Natu in podpira Putina – razglaša ga za politika, »ki ljubi svojo domovino« – ga je ruska tiskovna agencija Ria Novosti razglasila za »ruskega zaveznika«, iz česar bi lahko sklepali, da je njegov politični uspeh posledica strahu pred vojno v Ukrajini. Georgescu recimo zagovarja tudi ustavitev pomoči tej državi. A kot je povedal Adrian Mihălțianu, urednik znanega romunskega novičarskega portala PressOne, podatki kažejo drugačno in bolj zapleteno sliko; politične izjave o Ukrajini naj bi bile zgolj površinsko pomembne.

Večina njegovih podpornikov prihaja iz vrst politično neukih mladih, ki recimo niso razumeli, kaj pomeni, če njihov kandidat idealizira nekatere romunske fašiste iz časa med obema vojnama. Velike podpore je Georgescu deležen tudi med prebivalci z ruralnih območij ali recimo od romunske diaspore v Zahodni Evropi, predvsem v Italiji in Španiji, kamor so se tradicionalno izseljevali romunski delavci iz revnejših obrobnih pokrajin. »Skupna točka teh volivcev je občutek izključenosti, brezdomstva,« je povedal Adrian Mihălțianu, »Georgescu je v njihovih očeh deloval kot kandidat, ki nasprotuje establishmentu, kot kandidat, ki je nagovarjal njihovo izgubljeno romunsko identiteto.«

Resnični vzrok jeze teh novih romunskih antisistemskih volivcev je tako verjetno povezan s poslabšanjem gospodarskih razmer, ki jih občutijo predvsem romunski »gastarbajterji« in tisti, ki živijo na obrobju.

Vse to je povezano s posledicami vojne v Ukrajini, a tudi z nekaterimi širšimi trendi, kot je recimo urbanizacija. Romunija v povprečju ni najrevnejša država v EU, ima pa najvišjo inflacijo med vsemi državami članicami in enega največjih deležev revnih. Drugi krog volitev, v katerem se bo ultranacionalistični Georgescu pomeril z bolj liberalno-konservativno usmerjeno Eleno Lasconi, bo 8. decembra.