Kako zavladati s TikTokom

Pred prvim krogom romunskih predsedniških volitev so javnomnenjske ankete napovedovale zmago sedanjega socialdemokratskega premiera Marcela Ciolacuja, ki naj bi dobil od 25- do 29-odstotno podporo. Tekmeci, s katerimi se je najpogosteje soočal na televizijah, so bili George Simion iz nacionalističnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), konservativna Elena Lasconi iz reformistične stranke USR in nekdanji namestnik generalnega sekretarja Nata Mirceo Geoano. Ti naj bi dobili vsak od 12 do 22 odstotkov glasov. Dejansko pa je na volitvah 24. novembra zmagal tako rekoč neznani obstranec, skrajno desni nestrankarski kandidat Călin Georgescu, ki je prejel 23 odstotkov glasov, v drugi krog, ki bo 8. decembra, pa se je poleg njega uvrstila še Elena Lasconi z 19 odstotki glasov.

Kako so se lahko novinarji, analitiki, statistiki in sociologi tako zmotili? Presenečenje je v Romuniji še toliko večje zaradi nenavadnih stališč, ki jih je Georgescu javno zagovarjal. Trdil je, denimo, da je bil pristanek človeka na Luni »manipulacija«. V enem od intervjujev je podvomil, ali je voda res H2O, in trdil, da voda vsebuje informacije, ki jih plastenke blokirajo. Podnebne spremembe je označil za »globalno prevaro«, ki »nima nobene zveze z resničnostjo«, ženske po njegovem ne bi smele prevzemati pomembnih političnih funkcij, ker imajo »drugo vlogo v družbi«, koronavirus je prevara, gazirane pijače, natančneje pepsi, pa naj bi vsebovale nanočipe, ki »vstopijo v vas kot v prenosni računalnik«. Poleg tega Romunija po njegovem mnenju ni navadna država, ampak deluje kot »vrata med dimenzijami«.

»Šokirani smo. Georgescu se ni pojavljal na televiziji niti v medijih, tako rekoč ga nismo videli,« je recimo potožil eden od romunskih novinarjev, Adrian Mihăltianu, urednik publikacije PressOne. Georgescu je namreč volilno kampanjo zasnoval skoraj izključno na družabnem omrežju TikTok, kjer večinoma mladi gledajo kratke, pogosto zgolj nekaj deset sekund dolge videoposnetke. Ko so po objavljenih izidih novinarji začeli raziskovati, kako mu je uspelo osvojiti 2 milijona glasov, so naleteli na propagandne metode, ki smo jih doslej poznali le iz političnih grozljivk.

Uradno namreč Georgescu za kampanjo ni porabil niti evra. Je pa eno od podjetij med volilno kampanjo, kot so sprva ugotovili novinarji, na omrežju TikTok najelo množico vplivnežev, od katerih je vsak prejel od 80 do 160 evrov. Njihova naloga je bila na videz plemenita, rečeno jim je bilo, naj spodbujajo udeležbo na volitvah, pri čemer so morali upoštevati na videz nedolžno pravilo, in sicer, da pod objavami dodajo ključno besedo #echilibrușiverticalitate, kar po romunsko pomeni ravnotežje in pokončnost. V naslednjem koraku so se na te besede prilepili samodejni boti, torej vnaprej pripravljeni računalniški algoritmi, ki so v komentarjih začeli množično objavljati sporočila v podporo Călinu Georgescuju, na primer: »Glasujemo za Călina Georgescuja,« kar je ustvarilo vtis, da je Georgescu v središču javne pozornosti in eden pomembnejših romunskih politikov. Uporabniki, ki so nato iskali informacije o njem so v naslednjem koraku naleteli na skrbno pripravljene videoposnetke z njegovimi sporočili. Ta so bila po naravi nacionalistična, mistična, anticepilska, usmerjena proti vojni v Ukrajini.

Kako obsežna in skrbno pripravljena je bila kampanja, se je pokazalo šele ta teden, ko je romunska obveščevalna služba objavila svoje izsledke. V podporo Georgescu je bilo na TikToku oblikovanih 25 tisoč računov, ki so se aktivirali štirinajst dni pred volitvami; 797 od teh je bilo dejansko »spečih« še od leta 2016. Koordinacija računov se je izvajala prek kanala na platformi Telegram, ki je imel okoli 1000 plačanih naročnikov oziroma delavcev, katerih naloga je bila deljenje videoposnetkov in komentiranje na spletnih platformah Facebook, YouTube in TikTok. Ti operaterji so namesto besed recimo uporabljali niz emotikonov skupaj z imenom kandidata, s čimer naj bi bili izkoristili TikTokove algoritme. Koliko je ta kampanja skupaj stala, še ni prav jasno, je pa TikTok romunskim oblastem priznal, da je za promocijo Georgescuja iz nekega južnoafriškega podjetja prejel 381 tisoč dolarjev, sporočil pa je tudi, da je ta teden izbrisal 66 tisoč lažnih računov in 10 milijonov lažnih »všečkov«, povezanih samo z romunskimi volitvami.

V Sloveniji je najbolj priljubljena spletna platforma YouTube, ki jo uporablja 22 odstotkov prebivalcev, na drugem mestu je z 12 odstotki že TikTok in z 10 odstotki mu sledi Instagram.

Učinek kampanje je bil izjemen. Georgescu je osvojil srca volivcev, ki večinoma niso imeli dostopa do tradicionalnih virov informacij. Zanj je glasovalo kar 31 odstotkov mladih, torej volivcev, starih od 18 do 24 let, med tistimi, starejšimi od 65 let, pa je dobil le osem odstotkov glasov. Podprlo pa ga je tudi 43 odstotkov volivcev iz tujine, torej iz romunske diaspore. Romunija sicer ima nekatere posebnosti. Ima zelo šibke tradicionalne medije, s čimer je recimo mogoče razložiti izjemno viralnost lažnih novic v tej deželi. Predvsem mladi očitno niso razumeli, kaj pomeni, če njihov kandidat idealizira nekatere romunske fašiste iz časa med obema vojnama. Poleg tega ima Romunija enega največjih deležev revnih in eno največjih diaspor, recimo v Nemčiji. Njene pripadnike je zadnja energetska kriza, ki je posledica vojne v Ukrajini, precej prizadela. V številnih državah EU si je getoizirana diaspora ustvarila zelo nacionalistično in romantično predstavo o domovini. A skupni imenovalec Georgescujevega političnega uspeha med mladimi in v diaspori ostaja TikTok kot poglavitni vir informacij.

Pri tem Romunija ni izjema. V Nemčiji ali Franciji se je delež mladih, ki so letos volili skrajno desne stranke, kot je Alternativa za Nemčijo, povečal za 10 odstotnih točk. Delež mladih, ki so letos v Nemčiji, Franciji ali Avstriji volili nenavadne, skrajno desne stranke, je znašal od 20 do 30 odstotkov. Svobodnjake je recimo na zadnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah izbralo kar 29,1 odstotka mladih. Zdi se, kot da velik del mladih pod vplivom družbenih omrežij postaja ena najpohlevnejših, najbolj nekritičnih in nerazgledanih družbenih skupin, ki jih lahko vladajoči najceneje zmanipulirajo. In iz različnih razlogov za zdaj pri tem največje uspehe žanjejo prav skrajni desničarji: portal Politico je med februarjem in marcem pregledal prisotnost vseh tedanjih 705 evropskih poslancev na TikToku in ugotovil, da ima 186 poslancev aktivne račune, pri čemer četrtina od njih prihaja iz desničarskih in skrajno desničarskih skupin v evropskem parlamentu.

In v Sloveniji? Glede na zadnjo raziskavo organizacije Zinc o medijski konzumpciji v Srednji in Vzhodni Evropi je v Sloveniji najbolj priljubljena spletna platforma YouTube, uporablja jo 22 odstotkov prebivalcev, na drugem mestu pa je z 12 odstotki že TikTok in z 10 odstotki mu sledi Instagram. Tudi pri nas postaja torej TikTok najpomembnejše političnopropagandno orodje, ki pa ga politiki še ne uporabijo. Utrinek te prihodnosti smo morda lahko zaznali na evropskih volitvah, na katerih je bila Zala Tomašič iz SDS v nasprotju z javnomnenjskimi napovedmi in s preferenčnimi glasovi izvoljena za poslanko. S tem ne bi bilo nič narobe, a kampanjo je vodila na družabnih omrežjih, kot sta TikTok in Instagram, kjer je objavila množico viralnih in – zato, da so postale viralne – neresničnih ali manipulativnih trditev. Na TikToku je recimo delila lažno novico, ki si jo je ogledalo 125 tisoč ljudi, da je vlada zapravila več kot pet milijonov evrov za pice za migrante.

Večina slovenskih političnih strank se TikTokovega potenciala še ne zaveda. Stranka SDS ima recimo na tem omrežju le 5228 sledilcev, stranka Levica, ki je ena dejavnejših, ima 2137 sledilcev, Gibanje Svoboda jih ima 4610. Med politiki imata zelo široko podporo seveda Zala Tomašič s 3640 sledilci – to ji je že prineslo izjemen uspeh – in pa Janez Janša, ki mu sledi 6277 uporabnikov. Kar pa še ne pomeni, da TikTok ne skriva izjemnega potenciala za slovensko politiko. To dokazuje primer Zmaga Jelinčiča. Ta ima trenutno na TikToku skoraj 26 tisoč sledilcev in 327 tisoč všečkov. Ima jih več kot N1 in skoraj toliko kot RTV Slovenija. Kar objavi na TikToku, vidi več ljudi, kot jih vidi novice N1 in RTV Slovenija. Jelinčič ima na TikToku širše občinstvo od najpomembnejših slovenskih medijev. In kakšne novice trenutno prevladujejo v tem delu javnosti?

Ta teden je Jelinčič objavil morda še razmeroma nedolžen intervju o tem, kdaj je nazadnje seksal. To je bilo prejšnji teden, je povedal, a je bil nad žensko malce razočaran: »Bila je malo mrtva, zato sem se ji zahvalil za sodelovanje in adijo,« je rekel. Teden prej je razpravljal o slovenskih zaporih. »V njih ni prostora, ker se je vanj zatekla vsa golazen, ki jo futramo in jim nudimo toplo hrano. Zakaj futramo črnuhe, ki posiljujejo, kradejo in goljufajo?« se je spraševal. Posnetek je imel samo v zadnjem tednu več kot sto tisoč ogledov, njegovi najbolj priljubljeni in najzlobnejši ter najbolj vulgarni videi pa presežejo število 300 tisoč.