Trojanski konj tobačne industrije

Dolgoletna gonja proti kajenju – od uspešnega ozaveščanja o potencialno usodnih posledicah kajenja za zdravje prek gnusnih fotografij razpadajočih teles dolgoletnih kadilcev, ki krasijo tobačne izdelke, do nenehnih podražitev cigaret, zaradi katerih je tobak danes skorajda tako dragocena dobrina kot žafran – je bila svoj čas zelo uspešna. A ne za dolgo: police trafik po vsem svetu so preplavile žepne napravice, s katerimi lahko svoja pljuča nahranimo z ekscesnimi količinami nikotina, in to v obliki osvežujoče pare z okusom jagodnega čigumija, sladkorne pene, tropskega sadja ali na primer jabolčnega zavitka. Ravno ko je šlo kajenje končno iz mode in družba ni bila več (tako) množično zasvojena z nikotinom, se je ta, ovit v tančico tehnološkega napredka, prihuljeno prikradel nazaj v naša pljuča.

Privlačnost elektronskih cigaret in cvetoča industrija vejpanja v veliki meri temeljita na iluziji neškodljivosti: ni smrdečega dima, ni pepela, le oblaki prijetno dišeče pare, ki jih številni dojemajo kot neškodljivo alternativo tistim rakavim paličicam, ki jim pravimo cigarete. A žal stanje še zdaleč ni tako rožnato kot dizajn vašega najljubšega vejpa z aromo sladkorne pene: zdravstveni strokovnjaki čedalje glasneje svarijo, da elektronske cigarete niso niti približno tako benigne, kot bi si želeli njihovi zvesti uporabniki.

Poskusni zajčki

Vejpi so sicer na trgu že dobri dve desetletji. Prvo komercialno e-cigareto je leta 2003 patentiral kitajski farmacevt Hon Lik, ki je želel ustvariti sredstvo za pomoč pri odvajanju od kajenja, saj je njegov oče, dolgoletni kadilec, umrl za pljučnim rakom. Nekaj let kasneje so vejpi prodrli tudi na zahodni trg, kjer pa so se uveljavljali precej počasi. Sprva so imitirali videz klasičnih cigaret in se tržili predvsem kot sredstvo za odvajanje od kajenja, malo pozneje so se pojavili večji, robustnejši in tehnološko naprednejši vejpi, ki so videti skorajda kot kakšni vokitokiji. Ti so bili v primerjavi s klasičnimi cigaretami precej robna zadeva, ki so jo uporabljali le redki navdušenci, tako imenovani vape lordi, ki so med seboj potihoma tekmovali, kdo izdihne večji oblak nikotinske pare. Šele proti koncu prejšnjega desetletja, ko so na evropski trg prodrli vejpi za enkratno uporabo in je ameriški trg e-cigaret uzurpiralo podjetje Juul Labs, grešni kozel epidemije vejpanja med mladimi, je to na Zahodu prodrlo v mainstream, industrija pa je začela rasti eksponentno. Zdaj je svetovni trg elektronskih cigaret ocenjen že na slabih 35 milijard evrov, po napovedih analitikov pa naj bi (kljub čedalje večjim prizadevanjem za omejitev trga in prohibicijo aromatiziranih vejpov) še naprej rastel kot gobe po dežju: do leta 2037 naj bi njegova vrednost presegla bilijon evrov.

Vejpi so postali tako priljubljeni, ker jih dobršen del uporabnikov kadi brez občutka krivde, saj naj bi pomenili nedolžnejšo (oziroma manj nezdravo) alternativo klasičnim tobačnim izdelkom. Ker pa gre za razmeroma nov pojav na trgu, so dolgoročne posledice vejpanja na zdravje za zdaj še skorajda popoln misterij, zato številni strokovnjaki svarijo, da so milijoni kadilcev elektronskih cigaret kot poskusni zajčki, ki prostovoljno sodelujejo v velikem globalnem eksperimentu.

Po podatkih raziskave NIJZ je leta 2021 vejpalo slabih 11 odstotkov anketiranih dijakov, dve leti kasneje je bil ta delež skoraj trikrat večji.

Ultimativno vprašanje je torej, ali je vejpanje zares manj škodljivo od kajenja klasičnih cigaret. Ali široko razširjeno, vsesplošno prepričanje o relativni nedolžnosti teh kadilskih napravic pravzaprav izhaja iz zmotnega mita? Dr. Helena Koprivnikar, zdravnica in specialistka javnega zdravja, ki je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) aktivna na področju preprečevanja kajenja in nadzora nad tobakom, v pogovoru za Mladino pravi, da bomo na »verodostojne podatke o škodljivosti dolgoročne uporabe elektronskih cigaret čakali še dolgo«. Pojasni, da bi »glede na vsebnost škodljivih snovi morda lahko rekli, da so verjetno manj škodljive kot kajenje klasičnih cigaret«, a sočasno opozori, da še »ni mogoče oceniti, koliko nižje je morda tveganje za zdravje«. Ob tem poudarja, da primerjave vejpov s tako hudo zdravju škodljivim izdelkom, kot je klasična cigareta, enostavno niso primerne, saj lahko »marsikateri izdelek z nekaj manj škodljivimi snovmi navidezno hitro deluje manj škodljiv, kar industrija tudi obsežno izkorišča«.

Kljub odsotnosti zanesljivih podatkov o dolgoročnih učinkih vejpanja na zdravje Heleno Koprivnikar skrbi, da bo »dolgoročna uporaba elektronskih cigaret privedla do podobnih posledic kot kajenje klasičnih cigaret, to so bolezni dihal, srca in žilja ter verjetno tudi rakavih obolenj«, pri čemer izhaja iz dosedanjih verodostojnih raziskav – tistih brez konflikta interesov.

Konflikt interesov

Nezanemarljiv del dosedanjih znanstvenih (pa tudi številnih psevdoznanstvenih) raziskav, ki pričajo o majhni stopnji tveganja, ki naj bi ga imelo vejpanje na zdravje uporabnikov, so namreč financirali prav vodilni proizvajalci vejpov in tobačni giganti, zato moramo biti do tovrstnih raziskav sila previdni in skeptični. Podobne lobistične kampanje je v preteklosti izvajala tobačna industrija. Pravzaprav so tobačne multinacionalke in proizvajalci elektronskih cigaret dve plati istega kovanca, čeprav se zdijo navidezno konkurenčni. Gre pravzaprav za partnerstvo, ki se skriva pod kamuflažo konkurence: vejpanje je predvsem del strateške razširitve ponudbe velikih tobačnih družb, s katero se prilagajajo spreminjajočim se preferencam potrošnikov in radikalnemu upadanju prodaje cigaret. Čeprav nekateri proizvajalci elektronskih cigaret delujejo popolnoma neodvisno, so vodilni akterji na tem cvetočem trgu pravzaprav tesno povezani s tobačnimi velikani. V tem kontekstu naj bi bilo vejpanje kot trojanski konj tobačne industrije, ki v (potencialno dosmrtno) odvisnost od kajenja indoktrinira nove rekrute.

Sredstvo za odvajanje

Če naj bi bilo lahko vejpanje tako škodljivo, zakaj se je v splošni zavesti uveljavilo kot varnejša alternativa tobačnim izdelkom? Cvetoča industrija vejpanja sloni na prepričanju, da naj bi bile elektronske cigarete v veliko pomoč pri opuščanju kajenja. So torej elektronske cigarete zares učinkovita, nedolžnejša alternativa, ali gre pravzaprav za podobno »zlo« v drugačni preobleki? Mnenja so tukaj izrazito različna. Helena Koprivnikar na primer pravi, da je »trenutno na voljo premalo podatkov in kakovostnih raziskav za kakršnekoli trditve o učinkovitosti elektronskih cigaret pri opuščanju kajenja, ki bi temeljile na dokazih«.

Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec, specialist javnega zdravja in nekdanji uslužbenec NIJZ, sicer preučuje področje drog in drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer se osredotoča predvsem na etična in družbena vprašanja, povezana z rabo konoplje in njeno morebitno legalizacijo, za katero se premišljeno zavzema, spremlja pa tudi razvoj industrije vejpanja in politike, ki poskušajo to industrijo ohromiti. Uvodoma pove, da je bilo vejpanje sprva »promovirano kot varnejša alternativa kajenju tobaka. Prijelo se je, ker naj ne bi vsebovalo katrana ali rakotvornih snovi, ki jih najdemo v večini tobačnih izdelkov za kajenje.« In doda: »V teoriji je vse skupaj zvenelo precej neškodljivo, a te teorije so bile nepopolne in smo imeli malo podatkov.« Poudari tudi, da pa trenutni podatki kažejo, da odkar so vejpi za enkratno uporabo začeli pridobivati široko priljubljenost, razširjenost vejpanja hitro narašča med mladimi odraslimi, vključno s tistimi, ki nikoli niso redno kadili cigaret.

Tobačne multinacionalke in proizvajalci elektronskih cigaret sta dve plati istega kovanca. V bistvu gre za partnerstvo, ki se skriva pod kamuflažo konkurence.

Vejpanje torej v tem kontekstu vidi kot dvorezni meč, v pogovoru pa tudi večkrat poudari škodljivost nikotina za mlade. Vseeno pa v elektronskih cigaretah prepoznava sredstvo, ki lahko kadilcem v odvajanju močno olajša mučen proces odvajanja od nikotina. »Če ste kdaj vi ali vaši bližnji poskušali prenehati kaditi, potem veste, kako težko je to. Zato v nekaterih situacijah elektronske cigarete še vedno veljajo za možnost, ki nekomu, ki je leta kadil tobak, pomaga postati nekadilec,« pravi. V elektronskih cigaretah prepoznava praktično pomoč, »koristne so lahko za posameznike, ki jim druge metode, denimo nikotinski obliži in nikotinski žvečilni gumiji, niso pomagale«. Obenem poudarja, da »vejpanje ni brez tveganja, a raziskave kažejo, da vsebuje manj strupenih in rakotvornih snovi kot cigareta«, pri čemer opozori, da bi morale biti elektronske cigarete kot sredstvo odvajanja od nikotina »del strukturiranega programa za opuščanje kajenja, njihova uporaba pa bi morala potekati pod nadzorom ali po priporočilu strokovnjakov«.

Epidemija vejpanja med mladimi

Helena Koprivnikar poudarja, da so »mladostniki zelo, bolj kot odrasli, dovzetni za zasvojenost z nikotinom«. In doda: »Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, verjetneje bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen.« Mnogi strokovnjaki prav v sladkih, do otroških brbončic prijaznih okusih, prepoznavajo enega temeljnih vzrokov za novi val epidemije zasvojenosti z nikotinom med mladostniki, ki zadnja leta vejpajo zares množično. Za uvid v to dejstvo sicer niti ne potrebujemo podrobnih empiričnih podatkov in statističnih analiz, temveč se lahko po dokaze enostavno odpravimo na teren, na primer pred katerokoli srednjo šolo, ki so med odmori vselej obdane z gostimi oblaki nikotinske pare. Vseeno pa so tu na voljo tudi skrb zbujajoče statistike: po podatkih inštituta NIJZ, ki je v zadnjih sedmih letih izvedel štiri raziskave med dijaki drugih letnikov srednjih šol po Sloveniji, v povprečju starih 16 let, je v zadnjih letih prišlo do ogromnega porasta uporabnikov med anketiranimi dijaki. »Vzorec okoli 1200 dijakov sicer ni nacionalno reprezentativen, a glede na izvedbo raziskava daje odličen vpogled v spremembe med leti,« poudari Helena Koprivnikar. Leta 2021 je vejpalo slabih 11 odstotkov anketirancev, dve leti kasneje je bil ta delež skoraj trikrat večji, pri čemer je zanimivo tudi dejstvo, da »med anketiranimi dijaki po elektronskih cigaretah posegajo predvsem dekleta (v letu 2023 že 36 odstotkov), med fanti je uporabnikov 23 odstotkov,« doda Helena Koprivnikar. Uporaba vejpov je med anketiranci tako že presegla odstotek kadilcev cigaret, ki se je sicer v preteklosti zniževal, a kot nadalje poudari Koprivnikarjeva, »zadnji val raziskave med dijaki 2. letnikov kaže, da zniževanja odstotka kadilcev cigaret ni več, kar še posebej zbuja skrb«.

Ker so vejpi prebrisano zakamuflirani v lične dizajne in sladkaste arome, ki kajenje naredijo privlačno celo za osnovnošolce – elektronsko cigareto naj bi pri nas poskusil že vsak deseti sedmošolec –, so v številnih državah po svetu prepovedali prodajo vejpov z aromami. Kot pove Helena Koprivnikar, »obstajajo močni dokazi, da arome prispevajo k privlačnosti elektronskih cigaret med posamezniki, ki prej niso uporabljali nikotinskih izdelkov«. Zakoniti prodaji aromatiziranih elektronskih cigaret z aromami so dnevi šteti tudi pri nas. Spomladi so namreč poslanci soglasno sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, zasnovano po evropski direktivi. Po novi zakonodaji bo od 24. aprila prihodnje leto prepovedana prodaja elektronskih cigaret z aromo, z izjemo tistih arom, ki imitirajo tobak.

Vprašljivost učinkovitosti prohibicije

Tovrstna prohibicija se zdi precej radikalen ukrep, ki verjetno tudi ne bo imel želenega učinka. Že zdaj, ko lahko denimo vejp za enkratno uporabo z okusom po vašem najljubšem tropskem sadju kupite tako rekoč na vsakem koraku, v vsaki trafiki ali na bencinski postaji, iznajdljivi mladi kadilci (in priložnostni poslovneži) vejpe po diskontnih cenah množično naročajo iz Kitajske in jih preprodajajo vrstnikom, tržijo pa jih celo na družbenih omrežjih, kot sta TikTok in SnapChat. Za tipično elektronsko cigareto za enkratno uporabo, ki v povprečju premore kakšnih 700 vdihov, boste v lokalni trafiki odšteli slabih osem evrov, na domačem črnem trgu pa lahko za 15 evrov nabavite bleščeč dvoprekatni vejp, ki omogoča do 20.000 vdihov, preklapljanje med dvema različnima okusoma, sočasno pa ga krasi še majhen zaslon, na katerem barvite lučke utripajo kot v lunaparku. Skratka, izbira je že zdaj očitna, zato v rokah mladih uporabnikov elektronskih cigaret zelo redko vidimo tiste vejpe, ki so naprodaj na uradnem trgu. Po prepovedi zakonite prodaje aromatiziranih vejpov bo črni trg z neregulirano kitajsko robo vsekakor še bolj zacvetel.

Dolgoročne posledice vejpanja na zdravje so za zdaj precej nejasne, milijoni kadilcev elektronskih cigaret pa so torej kot poskusni zajčki, ki prostovoljno sodelujejo v velikem, površno reguliranem globalnem eksperimentu.

Do prepovedi aromatiziranih vejpov so izjemno kritični člani Združenja vejperjev Slovenije, ki so prepričani, da bo »prepoved arom uporabnike elektronskih cigaret pahnila nazaj h kajenju, na črni trg ali k mešanju lastnih tekočin«. Predsednik združenja Slaven Kalebić je na novinarski konferenci, ki je v Ljubljani na Trgu republike potekala med sejo državnega zbora, na kateri so poslanci sprejeli prepoved aromatiziranih vejpov, povedal, da »več kot polovica slovenskih vejperjev uporablja elektronske cigarete iz zdravstvenih razlogov, vključno z zmanjševanjem ali prenehanjem kajenja, pri tem pa velika večina uporabnikov prisega na sadne arome, pri čemer poudarjajo, da so jim okusi ključnega pomena pri njihovi odločitvi za uporabo elektronskih cigaret«. In dodal: »Več kot polovica anketiranih slovenskih vejperjev se bo ob uvedbi prepovedi arom vrnila h kajenju, kar je v absolutnem nasprotju s cilji strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka.« Združenje vejperjev Slovenije opozarja, da so »elektronske cigarete pomembno orodje za zmanjševanje škode zaradi kajenja, in prepoved arom lahko ogrozi dosežene koristi pri prenehanju kajenja in pri prehodu na manj škodljive alternative«.

Dušan Nolimal je o neučinkovitosti in pasteh prohibicije večkrat, tudi v nedavnem intervjuju za Mladino, spregovoril ob debatah (in referendumih) o legalizaciji konoplje, pri čemer je vselej izhajal iz prepričanja, da je prohibicija neučinkovit mehanizem, ki prinaša več slabega kot dobrega. Sicer poudarja, da »osebam, mlajšim od 21 let, tobačni izdelki in vejpi ne bi smeli biti dostopni, saj ima lahko nikotin negativne posledice na razvoj možganov«. Ob tem opozarja tudi na ugotovitve raziskav, ki kažejo na to, da je poplava vejpov za enkratno uporabo povezana s povečanjem splošne zasvojenosti z nikotinom pri mladih odraslih. »Ob predpostavki, da so te povezave vzročne, te ugotovitve poudarjajo potrebo po nujnih ukrepih, usmerjenih v razpoložljivost vejpov za enkratno uporabo,« pravi Nolimal, a je sočasno prepričan, da mora biti politika pri izvajanju omejitev in prohibicije previdna, »saj bi lahko bile tudi pretirane omejitve izdelkov za vejpanje povezane s povečanjem kajenja cigaret«. Glede pobud za omejevanje trga z elektronskimi cigaretami pove, da »prepoved nobene psihoaktivne snovi za odrasle, ki nekaterim ljudem prinašajo tudi pozitivne učinke, ni uspešna«. In doda: »Na podlagi izkušenj iz tako imenovane vojne proti drogam se moramo zavedati, da lahko vladna politika proti drogam tudi škodi.«