Jezušček na palestinski ruti

Na osrednjem vatikanskem trgu, Trgu svetega Petra, so prejšnjo soboto prižgali luči na 29-metrskem božičnem drevesu. Nedaleč stran so zbranim predstavili jaslice iz od Slovenije le streljaj oddaljenega obmorskega Gradeža, s katerimi se ustvarjalci poklanjajo tamkajšnji laguni z otoki in prebivalcem, ki so se preživljali z ribolovom. Nato so postavili še ene jaslice. Te so ustvarili palestinski ustvarjalci in za postavitev v veliki dvorani Pavla VI. so jih oblikovali iz oljkovega lesa. Dodali so še črno-belo kefijo, značilno palestinsko ruto, za Palestince simbol upora proti vsem okupatorjem, in nanjo položili lesenega Jezuščka. Prav podoba teh jaslic, v katere, sede na invalidskem vozičku, zre papež Frančišek, je nato kot božična razglednica obkrožila svet.

Je vrh rimskokatoliške cerkve (RKC) s tem izrekel podporo trpečim v Gazi? Nedvomno. A ne prvič, papež Frančišek je že večkrat pozval k ustavitvi pokola Palestincev, v katerem je bilo do začetka decembra ubitih že več kot 44.500 ljudi, med njimi kar 70 odstotkov žensk in otrok. Papež je obsodil tudi Hamasov napad na obiskovalce izraelskega glasbenega festivala oktobra lani, za povračilno ravnanje Izraela v zadnjih 14 mesecih pa je nedavno prvič uporabil izraz genocid.

Zdaj je sprejel palestinske jaslice in več kot milijardo pripadnikov rimskokatoliške cerkve po vsem svetu opomnil, da so bile ustvarjene v Betlehemu, »deželi, kjer se je rodil božji Sin«. Betlehem je sicer del Zahodnega brega, ta pa je, prav tako kot razdejana Gaza, del današnje Palestine. Papež je v nagovoru nato nedvoumno pozval h koncu vseh vojn: »Bratje in sestre, dovolj je vojne, dovolj je nasilja! Naj bo mir po vsem svetu in za vse ljudi, ki jih Bog ljubi.« Dan kasneje je še pozval, naj se premirje v Gazi vzpostavi do božiča, ko pripadniki RKC obhajajo spomin na Jezusovo rojstvo.

Papež Frančišek s tem in tudi z drugimi pozivi k strpnosti zbuja naklonjenost po vsem svetu, tudi pri nevernikih, vendar ta ni samoumevna, v RKC nima zgolj somišljenikov, ne v Vatikanu, ne drugod po svetu in tudi ne v Sloveniji. Eden od cerkvenih dostojanstvenikov, ki so se v zadnjih letih proslavili z nasprotnimi izjavami, je dosedanji murskosoboški, zdaj koprski škof Peter Štrumpf, ki tudi za žrtve vojn na Bližnjem vzhodu ni našel milosti. Že leta 2015 je denimo begunce iz tedaj vojne Sirije ozmerjal kot tiste, ki nam bodo vsilili svoja prepričanja in kulturo. Besede so bile tako nezaslišane, celo za marsikoga v cerkvi (navsezadnje je bila begunska tudi Jezusova družina), da se je kasneje izmotaval, da je imel v mislih le »ekonomske migrante«. A to je bila že tedaj žaljivka skrajne desnice za vse iskalce boljšega življenja iz drugih, nebelskih delov sveta.