Zaostala Ljubljana

Razvoj kolesarskega prometa v Ljubljani vztraja v prejšnjem tisočletju 

Grega Repovž
MLADINA, št. 10, 7. 3. 2025

Kaj delajo pokrovi za kanalizacijo na kolesarski stezi? In zakaj je ta postavljena na pločnik zraven pešcev

Kaj delajo pokrovi za kanalizacijo na kolesarski stezi? In zakaj je ta postavljena na pločnik zraven pešcev
© Borut Krajnc

Razvoj kolesarskega prometa v vseh sezonah velja v sodobnih evropskih prestolnicah za prednostno nalogo. Mesta so postala brezkompromisna. Avtomobilom vsak mesec odvzamejo še kakšen pas na ključnih cestah in ga namenijo kolesarskemu prometu, pogosto sta zaradi vse večje hitrosti koles združena avtobusni in kolesarski promet. V Parizu, Londonu in celo ameriškem New Yorku so kolesa na prvem mestu, k temu pa pomembno prispeva vse večja priljubljenost električnih koles.

Tako je tudi v manjših mestih, primerljivih z Ljubljano, na primer v francoskem Grenoblu, ki ima podobno podnebje kot slovenska prestolnica. Seveda so to bogatejša mesta z zelo naprednimi upravami. In Ljubljana? Saj se trudijo. Tako so na primer med obnovo Ižanske ceste naredili čisto prave kolesarske steze ob sicer prometni in nevarni cesti. Vendar je nova kolesarska stezica, žal, iz nekega drugega časa. V sedemdesetih letih bi bili lahko res ponosni nanjo. Postavljena na pločnik, seveda, saj v Ljubljani še vedno nismo sprejeli, da je kolesarski promet hiter, da kolesarji v povprečju, sploh na takšnih cestah, vozijo vsaj 20 kilometrov na uro. A da bi bilo še bolj neprijetno, so vrli županovi cestarji postavili pokrove kanalizacije in vodne napeljave na kolesarsko stezo. To naredi vožnjo neprijetno – izvedba je za tanke kolesarske gume neprimerna, šlampasta.

Vendar to še ni vse. Najhuje je na mostu, ki pelje čez avtocestni obroč. Betoniran je tako slabo, kot bi ga delali tamkajšnji otroci med prostočasnimi dejavnostmi, sami hribčki in doline so. Verjetno ima župan Zoran Janković, še iz svojih investicijskih časov znan kot izjemno dlakocepski pri prevzemanju projektov, te fante preprosto rad, ker si drugače ni mogoče predstavljati, zakaj ni zahteval, da se most še enkrat betonira. No, obstaja še ena možnost: da mu je za kolesarje in sodobnost mestnega prometa vseeno. Za kolesarje je tudi slabo dobro, naj se ne pritožujejo!

A da bo mera polna – kolesarske steze ne bo niti v podhodu med novim atletskim centrom in Goriško ulico. Kolesarji bodo morali tam stopiti s kolesa in ga voziti ob sebi. Saj ne obsojamo. Le slabo je vse skupaj in tako daleč od sedanjosti.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.