Potrebujemo levičarskega Trumpa

Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.

A vendar naj bi se bile, kot je dejal, nekatere spremembe vseeno zgodile, »socializem je z Berniejem Sandersom postal možnost. Razočaralo me je to, da mi je postalo jasno, da je zgodovina na Trumpovi strani. Moja zelo nevarna stava je bila: če mu dovolimo, da zdaj prevzame oblast, preden bo v celoti oblikoval svojo vizijo, bodo morda ljudje občutili, kaj je, in se obrnili proti njemu. V redu. Ampak ni delovalo.« Žižek Trumpu priznava, da ima glede nekaterih stvari tudi prav, njegova izvolitev je bila odziv na neuspeh socialne države in liberalne demokracije. Po Žižkovem mnenju je sicer Trumpova utvara, da je mogoča vrnitev v petdeseta leta prejšnjega stoletja, da je mogoče tovarne vrniti v ZDA in globalizacijo začeti še enkrat, napačna. »Te vrste kapitalizma je konec.«

In tej, novi vrsti kapitalizma, temu novemu svetu bi se morala prilagoditi tudi levica. »Upanje mi daje kaos.« Kaos je tragičen, ljudje se tega zavedajo. »Upam, da bo v Evropi dovolj ljudskega nezadovoljstva s Trumpovo alternativo neoglobalizmu in da bo iz tega nezadovoljstva kaj nastalo. A levica se mora znebiti socialdemokratskih sanj o državi blaginje, te je konec. Če navedem Lenina, leta 1919 je rekel, da ko se revolucija zatakne, ni dovolj ustaviti se in ponovno premisliti o položaju, ampak se morate spustiti na ničelno točko in začeti plezati na goro v popolnoma drugi smeri. To mora storiti tudi levica.« Dovolj je torej postmodernizma, ironije, vse to je že prevzela desnica. »Nova levica bi morala biti dobesedno neokonservativna levica v smislu globalne organizacije, hkrati bi morala govoriti v imenu moralne večine, splošne spodobnosti in tako naprej. Nova desnica je že dovolj obscena.« Nato se je Žižek spomnil napada na Kapitol, ko so Trumpovi privrženci skušali zavzeti ameriški kongres. »Moji prijatelji so jokali in govorili, ali niso to levičarske sanje, združeni ljudje so napadli središče moči. Ja, oprostite, vzeli so nam celo to. Ali ni paradoks v tem, da je Donald Trump kot oseba postmoderni relativist, ki se norčuje iz sebe, ki spreminja stališča, Bernie Sanders pa je spodoben, dosleden človek.«

Prosto po Žižku je torej prišel čas, da levica opusti subverzivne neumnosti, vstopamo v nov, orwellovski red, v dobo brez sramu, kjer velike sile počnejo, kar hočejo. Žižek pravi, da Trump ni samo zmeden politik, njegove obtožbe o trgovinskem neravnovesju so pravilne, tudi tiste o tem, da se je Evropa zanašala na ameriški obrambni dežnik. »Liberalni demokrati preprosto niso predlagali ničesar novega, ponavljajo staro mantro: vrnimo se k socialdemokratski blaginji. To ne bo delovalo. Edino upanje je, da bo očitna praznina, ki jo ljudje čutijo, nekaj rodila. In pripravljen sem iti precej daleč. To nekaj je lahko celo, in to je zadnja provokacija, levičarski Trump. Pri čemer s Trumpom mislim nekoga, ki deluje odločno in hitro, kot je Franklin Delano Roosevelt.« Roosevelt ni bil diktator, je pa uspešno porazil izolacionistično politiko, ki jo je na predvečer druge svetovne vojne zagovarjal kongres, pa tudi med vojno je veliko odločitev sprejel mimo njegove volje.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>