Dober odriv iz startne hišice

Gostilna Ivan
Prešernova ulica 16, Kranj
Tel.: 040 383 387
Ivan daje hrano od srede do sobote od 12. do 22., ob nedeljah pa od 12. do 17. ure; ob ponedeljkih in torkih počiva

Ambient:
v dve preprosto, a všečno urejeni nadstropji razdeljena oštarija, v kateri je bolj kot slovenski poprock in popevke slišati prijeten šunder polne gostilne

Napitki:
kratek, z le nekaj izbranimi vinarji poseljen vinski list je urejen po slovenskih vinskih pokrajinah; pribitki so vabljivo nizki, na kozarec (od 2,2 do 5,5 evra) točijo ducat vin

Vegetacija:
v vsaki kategoriji so z zanimivimi jedmi poskrbeli tudi za vegetarijance in vegane

Dostopnost:
parkiraj nasproti knjižnice, potem pa peš v staro mesto; za gibalno ovirane je nekako dostopen le spodnji del gostilne

Fino:
goveje rebro
svinjska lička

Ne tako fino:
ješprenjček

Fižolov namaz je stal 6,5, kranjska klobasa 9,5, marinirana postrv 10,5, telečji jezik 11,5, ješprenj 12,5, svinjska lička 14,5, goveje rebro 15,5, čoko mousse 5,5, kozji cheesecake pa 6,5 evra.

»Hitr sem se odpeljal, da me ne bi noben vidu – 240 na uro po ljubljanskem hribu. Odpeljal sem se u Kranj, brez kakšnih ran …« je pokljalo iz zvočnika konzumobila, ko smo se približevali središču Kranja. Za izbiro komada V mestu nekaj dogaja je imel naš DJ dva argumenta: gostilna Ivan je v gastronomsko precej dremajoči gorenjski prestolnici dobrodošla osvežitev, pojemajoči otvoritveni hype pa zdaj vzdržuje s priložnostnimi prireditvami, kot je bilo druženje artista, nekoč znanega pod imenom AliEn, in vinske hiše Movia dan po našem obisku.

Sodeč po prijetno razpoloženih valetnih obletničarjih v pritličju in objavah nekaj dni vnaprej razprodanih nedeljskih kosil, se je Ivan v prvem četrtletju obratovanja kar dobro prijel. Precejšen delež priljubljenosti si upamo pripisati ugodnim cenam – zanimivo degustacijsko špuro dajejo že za 36 evrov, (glavne) jedi so pametno sestavili iz cenejših kosov mesa, vino pa obremenili z zmernimi pribitki, tako da se račun v vsakem primeru izide v znosnih številkah.

Če veš, da se za imenom gostilne skriva šefetov pokojni dedek, in z očesom ošvrkneš glavne junake menija – fižol, ješprenj, goveje rebro, telečji jezik, zelena, hren, kranjska klobasa, golaž, pesa, kozja skuta – lahko sklepaš, da gre za lokalnim tradicijam naklonjeno kuharijo, ker pa smo leta 2025, pričakuješ tudi nadgraditvene intervencije.

In jih večinoma premišljeno dozirane res dobiš: fižol skupaj s peso zmeljejo v pinki, s hrenom ojačan humus; kranjsko klobaso narežejo na kolutke in na nabodalu opečejo, baskovsko skutno pito spečejo iz karakterne kozje skute, čokoladni mousse ožežijo z olivnim oljem, gravlaksirano postrv frišajo s kislo smetano in (pre)soljenimi trakovi kumar, rezine telečjega jezika potresejo s starano gavdo, (pre) malo hrena in okisanimi šparglji. To bi se nam novembra zdelo fajn, maja pa je robo v top sezoni vendarle škoda takole matrati. Nekaj bi bilo dobro narediti tudi z ješprenjem s čemažem – tak, kot je zdaj, je preveč medel in brezvezen. Tega pa nikakor ne moremo trditi za glavna mesna krožnika: oboje, goveje rebro in svinjske ličnice, je bilo v nulo zmehčano, minimalistično začinjeno in smiselno opremljeno z močnima omakama ter vsako s svojim pirejem (zelena, krompir) in osvežilcem (solatka iz koromača, pečeno jabolko in šparglji).

Ivan je – tako kot ekipa, ki ga fura – mlada in obetavna gostilna, za katero iskreno upamo, da ne bo podlegla trendu profiterskih stejkastično-picarskih turističnih bližnjic, ki prej ali slej vodijo v mevžasto sredinskost in pozabo.