Izpitno obdobje

Restavracija Kult 316
Prušnikova 74, Ljubljana Šentvid
Tel.: 01 235 52 60
Kultova restavracija streže večerni meni od ponedeljka do petka od 17. do 22., preprostejša in hitrejša kosila pa od poldneva do 16. ure.

Ambient:
po šolsko nobel in lepo: udobni stoli, snežno beli prti, stajliš posodje in kozarci, ogvantani kelnerski mladinci z belimi rokavičkami in pridušena elevator muzika

Napitki:
odlična, pravzaprav kar vzorna vinska karta, lepo urejena po slovenskih pokrajinah, mednarodno široka, zmerno maržirana

Vegetacija:
meni je en in fiksen, tokrat bi vegetarijanci prišli skozi s tremi jedmi

Dostopnost:
lastno parkirišče, znotraj pa je hiša nivojsko kar razgibana, a z ne prehudimi zaprekami za gibalno ovirane

Fino:
vino & strežba
marinirani šparglji

Ne tako fino:
ponudba bi morala biti vsaj malo obširnejša

Ob večerih pripravljajo pethodni meni za 48 evrov, trihodna izvedenka stane 30, štirihodna pa 40 evrov.

»No, pa preverimo še delovanje mladunčadi, za katero sta kuharija in strežba prva poklicna izbira in ne bližnjica do influencerske prepoznavnosti,« je šefinšpektor po obisku kuharskega resničnostnega šova sklenil preveriti še izobraževalno gostinsko resničnost v restavraciji ljubljanskega BIC-a oziroma njegove Višje strokovne šole s programoma gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana. Kult 316 smo sicer obiskali že kmalu po odprtju (Mladina, 8/2016) in takrat iz Šentvida odšli s krulečimi bauhki.

Prostor se v tem desetletju ni kaj veliko spremenil, so pa za delovanje in poslovanje odgovorni mentorji zelo očitno stroškovno in izvedbeno optimizirali ponudbo. No, zdi se, da so v racionalizaciji šli kar malo predaleč – za večerno kulinarično razvajanje (njihove, ne moje besede) pripravijo zgolj pet jedi, ki jih sestavijo v degustacijsko špuro.

Ob koncu pomladi se je ta – po fletno rožnati in sočni rezini hladnega pozdravnega rostbifa – začela s hrustljavimi šparglji, mariniranimi v limoninem olju, soli in sladkorju, ki so jih položili na skoraj tekočo kremo belega fižola, nanje nabrizgali peno karakternega kozjega sira in jih opremili s pestro, a preskopo odmerjeno zeliščno solatko. Nadaljevali so z lahkotno kremno, z jabolkom osveženo koromačevo juho, na katero so sicer nažličili prehitro razkrajajočo se zeliščno peno, a je juhi vseeno manjkal kakšen hrustljav ali drugače zanimiv vložek, ki bi razbil barvno in teksturno monotonijo.

Če bi jim koži brancinovega fileja, postreženega na krompirjevem pireju z všečno žafranovo omako, uspelo vdahniti vsaj malo hrustljavosti in če bi bil mladi krompir, postrežen ob sočnem, lepo začinjenem in zapečenem jagnječjem fileju, bolj pečen kot pa kuhan ter če bi ob lepo migetajočo, po šolsko (kako pa drugače, če je šolski pogon) s pravo vaniljo pripravljeno panakoto dali kaj bolj domiselnega kot zdrobljeno pistacijo, nakockane jagode in nekaj ameriških borovnic, bi naši agenti BIC-ovi generaciji 2024/25 lahkega srca prisodili oceno odlično.

Tako pa se nam vendarle zdi, da bi Kult 316 ob izjemni vinski karti, pozorni in profesionalni strežbi ter prijetnem ambientu obiskovalcem lahko ponudil in pokazal več, ne samo pestrejši in obsežnejši jedilnik, ampak tudi piva iz svoje mikropivorvarne, dealkoholizirana vina, ki jih razvijajo, koktajle študentov, ki zmagujejo na tekmovanjih, in še kaj. Manj namreč ni vedno več. Neizbirčnemu bralstvu pa obisk Kulta 316 vseeno priporočamo, kadar si bo zaželelo mirne, stajliš in dovolj zanimive večerje za zmeren denar.