Vse je v glavi

Bistro Lük
Murkova ulica 5, Ptuj
Tel.: 059 922 062
Lükari kuhajo od ponedeljka do četrtka od 10. do 21., ob petkih in sobotah potegnejo do 22., ob nedeljah pa zaključijo ob 18. uri.

Ambient:
pod opečnatimi velbi je bistrojsko sproščeno in prijetno, tudi na bukolični ulici je, rahlemu naklonu navkljub, fajn; muzika je sprejemljivi mednarodni hitaški poprock

Napitki:
celotna vinska ponudba je žal na voljo le v natakarjevi glavi, del nje – ki priča, da ni čisto brezvezna – pa tudi v vinski vitrini; delajo svoj limončelo in zmešajo fajn espresso martini

Vegetacija:
glede na to, da tu vlada dogovorni sistem, se verjetno da vse zmenit

Dostopnost:
poiščite parkirišče kje v plavi coni in se malo sprehodite po ljubkem starem mestu, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
karpačo/crudo
rustikalni ravioli

Ne tako fino:
netransparentnost
kje je cukr?

Goveji in jelenov karpačo sta stala 13,23, ravioli z jurčki 19,69, jelenov file s krompirjem 25,71, jagnječja krača pa 26,82 evra.

»Ne priporočam vam tu, tu vam bojo kuj listek gor dali!« je prijazna ptujska gospa Konzumovega dežurnega šoferja napotila v modro parkirno cono, od koder se je nato inšpektorska ekipa s taktiko lahkotnega špancirja prebila do tokratnega cilja, po ptujskem lüku poimenovanega bistroja v osrčju najstarejšega slovenskega mesta.

Lük se od ostalih, pretežno kafiških lokalov v tem delu Ptuja loči po paru na ulico postavljenih, s praznimi buteljkami obloženih vinskih sodov, ki nakazujeta resnejše gostinske ibunge. Zdi se, da Lük stavi predvsem na pristen stik na relaciji natakar-gost, saj ponudba v pisni obliki obstaja le na z generičnimi besedami (food & fire, meat & fish, wine & smile) popisanih tablah, za vse preostalo pa je bil tu zgovoren mladenič. Pri recitiranju ponudbe hrane je metoda vse je v glavi še nekako šla skozi (čeprav bi poleg vrste mesa in tipa priprave radi izvedeli še kaj o cenovnem razponu), pri vinih pa smo ob začetnem vprašanju belo ali rdeče? spoznali, da je verjetno bolje čim hitreje izbrati kakšen lokalni zicer – kar smo tudi naredili.

Pri jedilnem recitalu smo bolj kot ob hobotnicah in lososih zavibrirali ob rdečemesnih živalih in obed začeli s paralelnim goveje-jelenjim karpačenjem. Obe vrsti mesa sta bili dovolj zmehčani, da sta prenesli rezanje na malo resnejše rezine, ki so jih nato zanimivo opremili: goveje z rezinami črnega oreha, vloženimi jagodami jerebike in koruznim drobljencem, jelenovega pa z vloženimi gobami ter naribanim maslom in kuhanim rumenjakom.

Glavno, termično obdelano mesovje so postregli še bolj eklektično: pred jedce so dali krožnik s hladno kremo iz rdeče pese, zdrobljeno pistacijo ter mešanico zeliščnega olja in toplega mesnega soka, na sredo pa desko z opečenim, mehkim in sočnim jelenovim filejem, sotirano čebulo, pečene šparglje, krompir in jurčke ter krožnik z lepo zmehčano jagnječjo kračo. Kombiniranje vsega so prepustili vsakemu gostu, kar je sicer vsak grižljaj naredilo drugačen, a reč je neizogibno vodila v velik kaos okusov in tekstur brez pravega reda in smisla.

Ob umanjkanju cukra – o edini sladici so podvomili, ko so pogruntali, kdo smo, in je niti niso hoteli postreči – smo bili tako še najbolj navdušeni nad rustikalnimi gobovimi ravioli, ki jim je karakter dal všečno hrustljav ptujski lük. Lük je simpatičen bistro, v katerem pa so stvari na trenutke vendarle preveč sproščene, nedorečene in prepuščene naključju in navdihu. Kaskadersko!