»Mi se bomo odzvali«

Socialdemokratska premierka Mette Frederiksen v sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zaradi Grenlandije lahko veliko izgubi. Dva dneva pred pogovorom s tednikom Spiegel je imela v danskem parlamentu govor o Evropi in kmalu zatem z italijansko premierko Giorgio Meloni objavila javno pismo, v katerem ostro graja evropsko sodišče za človekove pravice. Pot do premierkine pisarne vodi skozi štiri varnostna vrata. Sprejela nas je za konferenčno mizo v svoji pisarni, pogled gostov, ki je taval po prostorni dvorani, pa je takoj komentirala: »Kot v televizijski seriji Borgen, da.« Ni skrivala, da ji ni do vljudnostnega klepeta.

Gospa premierka, pred približno petimi meseci je Donald Trump vnovič izjavil, da želi kupiti Grenlandijo. Kdaj ste dojeli, da se očitno ne šali? 

Že zgodaj sem bila prepričana, da misli resno. A tudi mi mislimo resno. Zame ni dvoma in enako piše tudi v naših zakonih, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati njeni prebivalci, to je njihova dežela. Po ustanovni listini OZN, mednarodnem pravu in vsem, kar je podlaga svetovni ureditvi po koncu druge svetovne vojne, si ni mogoče preprosto prilastiti dela druge države ali si ga vzeti nasilno. Naše dansko kraljestvo je skupnost, v katero sodi tudi Grenlandija. To je realnost.

Trumpa to očitno ne briga prav dosti. 

Številni ljudje po vsem svetu se sprašujejo, ali se začenja nova doba. Bolj ko tuhtam, tem jasneje mi postaja, da to drži. Rodila sem se leta 1977. Moje politično udejstvovanje se je začelo z Nelsonom Mandelo in njegovim bojem za svobodo. Pri dvanajstih sem postala članica podmladka Afriškega narodnega kongresa, ki ga je podpiral. Tri desetletja in pol od padca Berlinskega zidu so z današnjega zornega kota tako rekoč zlata leta kljub jugoslovanskim vojnam, terorizmu in drugim krizam. Tega je zdaj konec in stojimo na začetku nove dobe, ki bo manj varna.

Na čem še temelji vaša ocena? 

Rusija je zelo agresivna. Prepričana sem, da Vladimir Putin in njegovi najožji sodelavci želijo nadaljevati s tem, čemur smo od leta 2022 priča v Ukrajini. Gospodarstvo so prilagodili trajni vojni, podpirajo jih Severna Koreja, Iran in žal tudi Kitajska.

Aprila ste med obiskom Grenlandije izjavili, da so Danci Združene države Amerike vedno videli kot partnerico. Kako jo vidijo danes, kot zaveznico ali nasprotnico? 

Vztrajam pri svojih vrednotah. Razmere v ZDA se spreminjajo, a to ne vpliva na moje stališče do čezatlantskih odnosov. Brez Nata ne bi mogli zaščititi svojega prebivalstva. Peti člen Natove pogodbe, po katerem se napad na eno zaveznico šteje kot napad na vse, je naša najpomembnejša zaščita.

Nemčija oziroma vsa Evropa sta storili zgodovinsko napako, ko sta kupovali ruski plin in tako postali odvisni, za kar smo plačali ceno.

Vprašanje, koliko časa bo še veljala. 

Marsikaj mi lahko očitate, ne morete pa mi očitati naivnosti. Vidim naše slabosti. Nemčija oziroma vsa Evropa sta storili zgodovinsko napako, ko sta kupovali ruski plin in tako postali odvisni, za kar smo plačali ceno. Danes je treba na novo realnost pogledati brez olepševanja. Temeljito bo treba razmisliti o vseh odločitvah. Upam, da bodo vse članice podprle Nato, v vsakem primeru pa se mora biti Evropa zmožna braniti popolnoma samostojno.

Američani sami pri sebi očitno že preračunavajo, koliko bi morali na leto odšteti za prevzem Grenlandije. Danska otok menda podpira z okoli 650 milijonov dolarjev na leto. ZDA so morda pripravljene dati veliko več. Glede na poročanje nekaterih ameriških medijev menda iščejo ovaduhe med prebivalstvom. Kaj pričakujete? 

Marsikaj si lahko predsravljam, a vam o tem ne mislim razlagati. Grenlandsko prebivalstvo in njegova vlada imata nedvoumno stališče: o prihodnosti Grenlandije se lahko odloča le v prestolnici Nuuk. Od vseh strani pričakujem, da to spoštujejo, tudi od naše.

Številni prebivalci Nuuka se bojijo najhujšega. Neka poslanka je denimo pripovedovala, da jo skrbi, da bi ameriški vojaki ponoči pristali z letalom, z vojaškimi vozili patruljirali po cestah in razpustili parlament. 

Ne spuščam se v ugibanja, temveč se opiram na dejstva.

(Premierka je govorila tako, kot jo poznamo iz medijev: jasno in odločno, tu pa tam strogo. Pred njo je ležalo nekaj listov, poleg nje je sedel svetovalec. Fotograf je moral že čez nekaj minut zapustiti prostor. Ekipa na gradu Christiansborg slovi po svojem strogem nadzoru.)

Vaš ton je zadnje mesece postal prodornejši. Med zadnjim obiskom Grenlandije ste se v angleščini obrnili neposredno na ameriške državljane. 

Vedno nedvoumno povem, kaj mislim in želim. Poskusiti moramo umiriti vzdušje. Spori med zavezniki nikoli niso dobra zamisel. Kaj doživljamo globalno? Agresivno Rusijo, ki ne napada le Ukrajine, temveč s hibridnimi ter kibernetičnimi napadi in dezinformacijami napada tudi vse nas. K temu je treba prišteti še razmere na Bližnjem vzhodu, vztrajno teroristično nevarnost in podnebne spremembe. V takšnem obdobju ne sme prihajati do konfliktov med Evropo in ZDA.

Pred dvema tednoma ste imeli v danskem parlamentu govor o prihodnosti Evrope in v njem spomnili na nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, ki je z zgodovinskim govorom leta 1950 postavil temeljni kamen za evropsko skupnost. Menda ga je moral kar devetkrat začeti znova, da je zadel pravi ton. Kolikokrat morate vi prilagoditi svoja sporočila? 

Ne ravno pogosto, ne verjamem v nenehno menjavanje strategije. Pred desetimi leti, ko sem postala predsednica svoje stranke, sem si prisegla, da nikoli ne bom kar tako spreminjala načrtov, saj to človeka lahko povozi, sploh v sedanjem svetu. Vse se izredno hitro spreminja, zato je treba vztrajati pri postavljeni strategiji in verjeti vanjo.

Kaj lahko stori Danska za obstanek proti velesili, katere voditelja marsikdo označuje za tirana?

Ko govorim o oboroževanju, imam v mislih oboroževanje na evropski ravni. Velika napaka je bila, da smo po hladni vojni proračune tako močno skrčili. Kot Evropejci se moramo vprašati: Če se zdaj nismo pripravljeni boriti zase, kdo sploh smo? Evropa predstavlja naše vrednote, zamisli, naš pogled na svet, naš način življenja in postavitev družbe. Če se nismo več pripravljeni bojevati za to, bomo izgubili sami sebe.

Ameriški predsednik Donald Trump Evropi grozi z novimi carinami. Nekdanji ameriški veleposlanik v Københavnu Rufus Gifford je predlagal, da Danska ustavi izvoz injekcij za hujšanje Ozempic, da bi se vsaj simbolično zoperstavila ZDA. Ste pripravljeni v skrajnem primeru vrniti udarec? 

Smo proti vsem oblikam trgovinskih sporov. Posledice ne bodo prizadele le naših podjetij, temveč tudi ameriška. Ne bomo dovolili sejanja razdora. Carine bomo v Evropi predlagali skupaj. Ni dvoma, da imamo na voljo različno orožje. Če bo Trump silil v trgovinsko vojno z nami, se bomo odzvali.

Nekateri predstavniki vojske in strokovnjaki predlagajo, da bi vas Evropejci na Grenlandiji podprli z vojsko in tako poslali sporočilo čez Atlantski ocean. Kaj pričakujete od evropskih zaveznic? 

Voditelji evropskih držav in vlad so že februarja nedvoumno predstavili svoje stališče. Evropski svet je objavil skupno izjavo, s katero je podprl kraljevino Dansko. Ta je članica EU in Nata, v katerega sodi tudi Grenlandija. Glede varnosti arktičnega območja pa bi morale vse zaveznice na območju storiti več, ker se razmere spreminjajo. Vendar moramo to storiti skupaj.

Boste v prihodnje okrepili svojo prisotnost na tem območju? 

Na to se že pripravljamo. V mislih imam predvsem brezpilotnike in fregate, gotovo pa tudi več vojaških letal. Na območju je veliko pomembne infrastrukture. Pred kratkim smo v Oslu imeli srečanje Združenih ekspedicijskih sil, vojaškega sodelovanja nordijskih držav pod vodstvom Velike Britanije. Govorili smo o skrajnem severu in omenili tudi Grenlandijo ter Ferske otoke.

Evropa predstavlja naše vrednote, zamisli, naš pogled na svet, naš način življenja in postavitev družbe. Če se nismo več pripravljeni bojevati za to, bomo izgubili sami sebe.

Predel med Grenlandijo, Islandijo in Združenim kraljestvom, tako imenovani GUIK-Gap, bi ruskim podmornicam lahko omogočil neopažen prodor proti Severni Ameriki. 

Z Veliko Britanijo intenzivno razpravljamo o tem.

Danska je pred kratkim napovedala načrte za štiri nove ladje za Arktiko. Stare že leta plujejo brez delujočih sistemov oborožitve. Zakaj ste čakali tako dolgo? 

Če pogledate na zemljevid, vidite, da gre za prostrano območje. Vsi bi morali storiti več. Ko sem postala premierka, smo za obrambo namenjali 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, danes ga več kot tri odstotke.

(Danska in Grenlandija imata dolgo, deloma obremenjeno zgodovino, ki se začenja s kolonizacijo otoka leta 1721. Frederiksenova se je odzvala iskreno veselo, ko je izvedela, da jo je njena najglasnejša kritičarka, grenlandska poslanka v danskem parlamentu, našim novinarjem kljub vsem medsebojnim razhajanjem opisala kot sočutno glede kolonialne zgodovine. Obraz se ji je za hip sprostil, a že nekaj hipov pozneje spet okamnel.)

Nekoč ste študirali afrikanistiko in se s kolonialno dediščino najbrž ukvarjali več kot večina državnih vodij po svetu. Lahko razumete, zakaj so številni Grenlandci na začetku leta videli priložnost v podpiranju ameriških želja? 

Ne vem, ali so moja stališča povezana z mojim študijem. A prihodnost Grenlandije pripada njenim prebivalcem. Zanjo se zavzemam tako srčno kot redko kateri danski politik pred mano. Spoštujem to, da si Grenlandija želi sodelovanja z različnimi partnerji po svetu.

To vas ne skrbi? 

Grenlandski premier je nedvoumno povedal, da njegov narod noče postati del ZDA, je pa odprt za posle. To razumem.

Med vašim zadnjim obiskom na Grenlandiji ste govorili o »posodobitvi« medsebojnih odnosov. Kaj si predstavljate pod tem? 

V naši skupini zgodovini so temna poglavja, in če se ne bomo odkrito poglobili v to, bo težko snovati skupno prihodnost. Grenlandske otroke so nekoč silili v selitev na Dansko, izgubili so družino, svoj jezik. Za vse to sem se uradno opravičila.

Na začetku leta je televizija prenašala razpravo med danskimi in grenlandskimi politiki, na kateri je bila prisotna tudi Grenlandka, ki so ji proti njeni volji kot kontracepcijsko sredstvo vstavili maternični vložek – enako se je konec šestdesetih let in na začetku sedemdesetih let zgodilo vsaki drugi prebivalki Grenlandije. Tem ženskam se Danska še do danes ni opravičila. 

Ugotovili smo, da je bila za to res odgovorna Danska, vendar smo potrdili tudi, da se je še vedno nadaljevalo, ko nismo imeli več ničesar s tem. Resda je to primarno danska zadeva, vendar ne izključno samo njena. Zato smo se odločili za ustanovitev komisije in natančnejšo preučitev te teme skupaj z Grenlandijo. Ko bo komisija zaključila delo, se bo začela politična razprava in poiskali bomo rešitev.

Mogoče ženske nočejo čakati, da komisija pripravi poročilo. Njihova bolečina je akutna. 

Zadevo jemljem resno in sem se pogovarjala z več prizadetimi ženskami. Zavedam se njihove bolečine in me ni strah uradnega opravičila. Vendar bom v dogovoru z grenlandsko vlado počakala na rezultate dela komisije.

V krogu vaših tesnih sodelavcev je slišati, da vam novi nemški kancler Friedrich Merz zbuja globoko zaupanje. Kaj pričakujete od njega? 

Vodenje. Dobr o ga poznam in mi je všeč. Ima jasne predstave o Evropi. Močna Nemčija pomeni močno Evropo. Pri podpori Ukrajini tesno sodelujeva, enako velja za varnostna in obrambna vprašanja ter migracije. Upam, da bomo tesno sodelovanje še nadgradili v boju proti podnebnim spremembam. Državi si delita morje in imata zanimive možnosti glede obnovljivih virov energije.

Nedavno ste povedali, da Danska nove ladje potrebuje tudi v Baltiku. Ste odprti za možnost, da bi jih naročili v Nemčiji? 

Svojim vojaškim strokovnjakom sem rekla, naj kupujejo in še enkrat kupujejo! Sposobni moramo biti za kratkoročno in srednjeročno obrambo. Seveda bi zaradi strateških razlogov radi povečali tudi lastne zmogljivosti. Obiskala sem eno velikih nemških podjetij, Rheinmetall. Sodelovanje z Nemčijo je za nas nekaj samoumevnega.

Strankarski prijatelji v drugih državah vas hvalijo zaradi nedvoumnosti. Vendar je večkrat čutiti tudi nejevoljo zaradi vaših besed o priseljencih, na primer, da je množično priseljevanje ena najhujših evropskih težav, pa tudi da je življenje v skladu s Koranom nezdružljivo z življenjsko držo demokratov. Se imate še vedno za levičarko? 

Sem socialdemokratka, kar vpliva na moja stališča tudi glede migracij. Predvidevam, da bi se z mano strinjala večina Nemcev.

Glede česa? 

Da je množično priseljevanje v Nemčijo in na Dansko spremenilo nekatere vidike vsakdanjega življenja.

Zakaj tako mislite?

Berem nemške časopise in vidim, kaj se dogaja tudi v vaši deželi, sploh glede kaznivih dejanj. Nočem reči, da ljudje bežijo iz veselja. Treba je zaščititi preganjane ljudi, a prepričana sem, da ne moremo vseh prepeljati sem in jim nuditi vse zaščite. Leta 2015 se nisem strinjala z nemško politiko in se mi je zdela velika napaka. Posledice so tako globoke, da tako preprosto ne moremo nadaljevati.

Je mogoče, da o migracijah tako razmišljate tudi zato, ker špekulirate, da bi vaše stališče utegnilo ugajati na primer ameriškemu podpredsedniku JD Vancu? 

(Premierka se je po tem vprašanju zresnila, se nagnila rahlo naprej nad mizo in nas gledala v oči, medtem ko je iskala primeren angleški izraz. Ni mogla skriti, kako resna je zanjo ta tema. Njen svetovalec je globoko zavzdihnil in nazadnje rekel: »Užalili ste jo.«)

Te besede so zame žaljive. Že več kot deset let o migracijah ponavljam isto. Moramo se počutiti varne, ko se ponoči peljemo z avtobusom, gremo zgodaj zjutraj na delo, v šolo. Ob sedanji ravni kaznivih dejanj v Evropi dobivamo predele, v katerih se ljudje ne počutijo več varne.

Z italijansko premierko Giorgio Meloni ste pred kratkim objavili javno pismo, s katerim se ostro obračate na evropsko sodišče za človekove pravice. Njegovi sodniki so vas večkrat grajali zaradi odnosa do migrantov in zahtevali spremembe, na primer po izgonu psihično bolnega moškega. Kaj ostane od evropske ideje, če socialdemokrati in postfašisti skupaj spodkopavajo enega od stebrov evropske ureditve? 

Verjamemo v pravno državo in človekove pravice. A če kdo pride v našo družbo in jo želi uničiti, se moramo braniti.

Že več kot deset let o migracijah ponavljam isto. Moramo se počutiti varne, ko se ponoči peljemo z avtobusom, gremo zgodaj zjutraj na delo, v šolo.

Napisali ste, da je sodišče šlo predaleč. S čim?

Kolikor lahko vidim in presodim, so evropsko konvencijo o človekovih pravicah ustvarili za zaščito manjšin. Če nekdo iz Afganistana pride k nam in posili mlado žensko ali nekoga umori, to ne more soditi pod človekove pravice. Če kdo stori kaj takšnega, ga imamo pravico odsloviti. Če bi nekdo ubil mojega partnerja, bi mu morala dovoliti, da sedi za mojo mizo? Ne.

Vašemu pismu se je doslej pridružilo sedem držav z liberalno, konservativno oziroma desno vlado. Švedske in Finske ni med njimi. Kaj želite doseči s takšno usmeritvijo? 

Moj cilj je imeti nadzor nad našimi zunanjimi mejami. Hočem, da je Evropa tudi v prihodnje varna.

Najbrž ni treba veliko ugibati, kako bo v zgodovinskih učbenikih opisana vloga Donalda Trumpa. Je ameriški predsednik, ki je poteptal zahodni svet, kot smo ga poznali. Kako si želite, da bi vas ocenjevali čez deset let? 

Dvomim, da me bodo čez deset let kaj prida omenjali. A če me že bodo, upam, da bodo ugotovili, da sem se zmogla ustrezno odzvati na potrebe in upe navadnih ljudi in hkrati okrepiti Evropo. Želim si, da bi me uvrstili med najbolj zagrizene zagovornike podpore Ukrajini. 

© 2025 Der Spiegel