Tri v enem

Trgovina in bistro La Chincaglieria Gastronomica
Via Rastello 62, Gorica, Italija
Tel.: +39 388 359 5074
Kinkaljerijska kuhinja od ponedeljka do četrtka obratuje od 12.00 do 20.30, ob petkih in sobotah do 22.00, ob nedeljah pa do 15.00.

Ambient:
po stenah so poličke z zanimivimi rokodelskimi delicijami; mizice so bistrojsko preproste, a udobne

Napitki:
precej zanimiva ponudba vin z obeh strani Brd, skoraj vse točijo tudi na kozarec v cenovnem razponu od štiri do sedem evrov za čašo

Vegetacija:
približno polovica jedilnika je brezmesna

Dostopnost:
mi smo parkirali na Piazza s. Antonio in se sprehodili do lokala; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
kozice s slanino
njokci z grahovo velutato

Ne tako fino:
sorbet iz marelic in sivke

Goveji karpačo, njoki z grahovo kremo in tortelon z melancano so stali 13 evrov, dimljeni paradižnik z rikotno granito 10, cube roll s pečenim krompirjem 18, sorbet 4, strudelmisu pa 6 evrov

»No, pa da vidim, kaj sem se naučil z vsakodnevnim drajsanjem laščine na duolingu!« je vodja Konzumovega rezervacijskega centra v roke prijel telefon in odtipkal številko goriškega multipleksa, ki sliši na ime Chincaglieria. Kar je prišlo iz slušalke, ga je prijetno presenetilo – pozdravljen je bil tudi v prikupno zveneči slovenščini s prepoznavno zamejskim štihom, tako da se je o vseh podrobnostih dogovoril brez uporabe pridobljenega znanja italijanščine.

Smo pa italijanskemu vokabularju z obiskom tegale simpatičnega pogona dodali novo besedo: chincaglieria pomeni drobne okrasne hišne predmete in trgovino, ki takšno robo prodaja. Chefinja Chiara Canzonieri je v štacuno tovrstnega tipa plasirala še celodnevni bar z drobnimi prigrizki in popoldansko/večerno kuhinjo s preprostimi, a zanimivo zatvistanimi jedmi.

Po gastronomski interesantnosti je zagotovo izstopal cel, le pri vrhu prirezan sočen mesnat paradižnik, ki ga prekadijo in spečejo na žaru, nato pa njegovo dimavost radikalno presekajo z osvežilno granito, pripravljeno iz bivolje rikote in zmernega odmerka zreduciranega balzamičnega kisa. Igro dima in svežine so zgledno izvedli tudi na suho mariniranem, silno mehkem in obče fletnem govejem karpaču, le da je bila tu prekajena sladkasta burata, hrustljavi moment pa so dodali nažuljenani olupki mladih bučk.

Da bosta obe testenini upravičili z uvodom nastavljena pričakovanja, nismo dvomili, zato je bilo fino, da jih niso presegli le puhasti njokci, ampak tudi velik, z resno salso preliti tortelon. Prvi zavoljo dvojnega omačenja z nežno grahovo kremo in karakterno sirovo peno, drugi zaradi melancanovega polnila in krasno hrustljavih trakov iz sušenih olupkov iste surovine. Kreativno so se lotili tudi dokončanja v slanino zavitih in hrustljavo opečenih kozic, ki so jih postregli na belem fižolu s sladko-kislo čebulo, kos govejega hrbta pa so le po šolsko natančno opekli in na zadnjo pot pospremili v družbi vzorno hrustajočega krompirja iz pečice.

V redakciji sicer nismo naklonjeni prehudemu krivljenju klasik, a bastard, ki so ga sčarali iz štrudla (s cimetom karamelizirana jabolka, jabolčni sirup) in tiramisuja (piškoti, maskarponejeva krema), je bil čisto všečen, edina reč, ki nas je pustila hladne, je bil prhek sorbet iz marelic in sivke. Chincaglieria je zaradi za Italijo nenavadnega delovnega časa in zaradi zanimive in dostopne kuharije nadvse priročna postojanka za obiskovalce prireditev v evropski prestolnici kulture ali (Nove) Gorice kar tako. Prijetno!