Pobijanje in stradanje se nadaljujeta

Varnostni kabinet izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je konec prejšnjega tedna po maratonskem nočnem sestanku sprejel načrt za širitev operacij v Gazi. Najprej naj bi bil Netanjahu želel v celoti prevzeti vojaški nadzor nad območjem, a so se temu uprle izraelske obrambne sile. Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz je Ejal Zamir, načelnik generalštaba izraelske vojske, ob tem posvaril, da bi za kaj takega potrebovali vsaj tri mesece priprav in bi morali vpoklicati 200 tisoč rezervistov. Naposled se je varnostni kabinet odločil, da bo Izrael za začetek zavzel mesto Gaza. To je vnovič sprožilo notranja trenja, saj je finančni minister Bezalel Smotrič Netanjahuja obtožil, da je »popustil šibkosti«. Protesti za izpustitev talcev in končanje operacij v Gazi se zdaj v Izraelu stopnjujejo.

Nazadnje se je v soboto v Tel Avivu zbralo več tisoč izraelskih protestnikov, med njimi tudi sorodniki talcev, ki so še vedno v ujetništvu Hamasa. Einav Zangauker, mama enega od njih, je ob odločitvi izraelske vlade varnostni kabinet opisala kot »kabinet smrti« in državljane pozvala k splošni stavki. Skupina aktivistov v belih majicah, na katerih je pisalo »Ven iz Gaze!«, je zmotila snemanje resničnostnega šova Big Brother. Na Zidu objokovanja v Jeruzalemu, ki velja za enega najsvetejših judovskih krajev, pa se je pojavil grafit »V Gazi se dogaja holokavst«. Predvsem mednarodno javnost je medtem – poleg povečevanja števila ubitih Palestincev, ki se jim zadnje tedne pridružuje tudi zmeraj več umrlih od lakote – osupnila novica, da je izraelska vojska v mestu Gaza ubila več novinarjev katarske televizije Al Jazeera, tudi palestinskega novinarja Anasa Al Šarifa, ki je veljal za enega najpomembnejših glasov, ki so poročali iz Gaze.

Napoved stopnjevanja vojaških operacij v Gazi so v skupni izjavi obsodili zunanji ministri Irske, Islandije, Luksemburga, Malte, Norveške, Portugalske, Slovenije in Španije. »Ta odločitev bo še poglobila humanitarno krizo in dodatno ogrozila življenja preostalih talcev,« so zapisali. Popolna zasedba mesta Gaza bi po njihovem mnenju »povzročila nesprejemljivo veliko smrtnih žrtev in prisilno razselitev skoraj milijona palestinskih civilistov«. Pritisk izvajajo tudi druge države: poleg Kanade, Francije in Malte naj bi na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov Palestino priznala še Avstralija, o priznanju razmišljata tudi Združeno kraljestvo in Nova Zelandija. Nemčija pa se je odločila za ustavitev izvoza orožja, ki bi se lahko uporabilo v Gazi.

Zdi se, kot da se je mednarodna, predvsem evropska politika – po več kot 60 tisoč ubitih od začetka genocida – vendarle zganila. In da počasi sledi Sloveniji, ki je med prvimi uvajala sankcije zoper Izrael. Slovenija je namreč že uvedla prepoved vstopa v državo izraelskima skrajno desnima ministroma Smotriču in Itamarju Ben Gviru. Prav tako je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu ter uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega.

Ob teh potezah je Rut Koen-Dar, izraelska veleposlanica v Sloveniji, za Radio Ognjišče nedavno dejala, da slovenska vlada »nagrajuje teroristično gibanje Hamas«. Gre za veleposlanico, ki tako kot izraelska vlada zanika lakoto v Gazi. O nadaljevanju stradanja v Gazi pa pričajo posnetki shiranih, izmučenih otrok. Doslej naj bi bilo zaradi lakote umrlo že okoli 230 ljudi, med njimi polovica otrok.