Kako deluje koruptivno-klientelistična mreža, ki so jo razvili v Novi Sloveniji

Poleti 2020 je naš drugi največji telekomunikacijski operater T-2 organiziral dobrodelno akcijo, v kateri so koprskemu zdravstvenemu domu podarili reševalni motor Honda VFR1200X. Njegova cena z DDV je znašala 14.788 evrov, še dodatnih 5254 evrov pa je stala dodatna oprema, kot so intervencijske luči, specialno barvanje in podobno, so nam sporočili iz T-2. Ko je bil 23. junija 2020 motor slovesno predan, je Valentin Hajdinjak na T2 še opravljal naloge vodje oddelka za trženje in korporativno komuniciranje, hkrati pa je bil tudi podpredsednik NSi. Tik preden je odšel na položaj predsednika uprave Darsa, so v T-2 plačali še preostale račune, povezane z omenjeno humanitarno akcijo. Samostojni podjetnik Tomaž Kavčič je za »svetovanje v okviru projekta« prejel 3220 evrov. Samostojni podjetnik Jakob Bec je za »organizacijo dogodka« prejel 2908 evrov, samostojni podjetnik Klemen Rutar pa je za fotografiranje in snemanje videa, ki ga sicer na spletu nismo zasledili, dobil neverjetnih 3844 evrov.

V T-2 so torej leta 2020 pod Hajdinjakovim organizacijskim vodstvom za humanitarno gesto predaje motorja potrošili polovico zneska, ki so ga skupaj z donatorji zbrali za njegov nakup. A to niti ni največji greh. Vsi trije omenjeni samostojni podjetniki so bili namreč tedaj v NSi zaposleni kot svetovalci za stike z javnostjo. Bili so Hajdinjakovi popoldanski sodelavci. In kmalu za tem, ko je denar prišel na njihove račune, so vsi trije kar dve tretjini nakazanega zneska dvignili v gotovini in ga očitno nekomu predali. Morda NSi, morda Hajdinjaku. V parlamentarni komisiji, ki preiskuje financiranje političnih strank, so se do teh podatkov dokopali z analizo njihovih bančnih izpiskov. In pri tem so bili precej natančni. Eden od njih je namreč denar v gotovini dvignil z enotedenskim zamikom. Zakaj? Iz pregleda njegovega bančnega prometa naj bi bilo vidno, da je bil med 13. in 18. julijem na dopustu na slovenski obali: »Analiza preiskovalne komisije je pokazala, da so z izjemo plačil na Mimovrste.com, Velux.com in Onlyfans vsi ostali evidentirani dnevni odtegljaji povezani z gostinskimi, lekarniškimi in turističnimi objekti na slovenski obali, predvsem v lzoli,« lahko preberemo v gradivu.

Predvsem ta del poročila, v katerem je omenjena pornografska spletna stran Onlyfans, je ta teden tako razhudila NSi, da so napovedali uporabo »vseh pravnih sredstev«. Vodja njihovih poslancev Janez Cigler Kralj je dejal, da je preiskovalna komisija v njihovem primeru »prestopila rubikon in vse meje politične dostojnosti, pa tudi spoštovanja človekove nedotakljivosti in njegove zasebnosti«, saj naj bi bili v poročilu izpostavljeni ljudje, ki nikoli ne bi smeli biti. Precej strupen je bil tudi odziv Valentina Hajdinjaka, ki se je obesil na formalnost, češ da pogodb z omenjenimi tremi samostojnimi podjetniki in sodelavci NSi ni podpisal on, temveč direktor T-2. »Zato so vse nadaljnje izpeljanke politkomisarske komisije Svobode (ki vodi omenjeno komisijo – op. a.) neverodostojne, zavajajoče in najmanj lažnive ter služijo zgolj diskreditaciji točno določenih oseb in političnih strank,« je sporočil. A plačevanje za pornografijo je z moralnega vidika še najmanjši prestopek. Res skrb zbujajoč in moralno sporen je izdelan klientelistično-koruptiven sistem, ki so ga razvili v stranki. Bolj klasičnega načina korupcije na relaciji med politiko in podjetji namreč v Sloveniji še nismo videli.

V NSi bodo ta teden na kongresu izbirali novo vodstvo. Predsednik stranke bo verjetno postal Jernej Vrtovec. Bo funkcijo dobil kot nagrado za klientelistične prakse in uspešno obvodno financiranje stranke?

Ta sistem je bil ali še je ogromen: NSi je kot parlamentarna stranka med letoma 2020 in 2022 prejela dobrih 200 tisoč evrov na leto zakonito. Še enkrat toliko pa so očitno na prikrit način zaslužili prek svojega Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je registriran na istem naslovu kot stranka. Ta denar je k njim prihajal po zelo sporni poti: ko je bila NSi v vladi, so inštitutu sredstva nakazovala podjetja, ki so zmagovala na javnih razpisih, za katere so bili politično odgovorni kadri v NSi, dokazujejo avtorji sicer še javnosti nedostopnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije na 40 straneh. V času prejšnje vlade so bila med največjimi podporniki omenjenega inštituta gradbena podjetja, ki so posle dobivala od infrastrukturnega ministrstva pod vodstvom Jerneja Vrtovca. Denar so nakazovala inštitutu, ta pa naj bi nato plačeval posameznike, ki so delali pretežno za stranko. Prej omenjeni predstavnik NSi Tomaž Kavčič je na mesec od stranke dobival le 400 ali 500 evrov plačila za redno delo, od inštituta pa še dodatnih 1540. Podobno tudi preostali kadri v NSi. V zadnjih petih letih je omenjeni inštitut na leto prejel in razdelil od 140 do 190 tisoč evrov, največ pred državnozborskimi volitvami v letih 2018 in 2022 ter evropskimi volitvami leta 2023.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pod Vrtovcem nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Brezovica, za kar je prišla le ena ponudba, maja 2021 zaupali konzorciju družb Kolektor Koling, GH Holding, Pomgrad in CGP. Malo pred tem, februarja 2021, je družba Kolektor Koling na račun inštituta nakazala 30.000 evrov. Nadgradnjo železniške proge med krajem Lesce in Jesenicami – za kar je spet prišla le ena ponudba – je Vrtovec maja leta 2021 zaupal konzorciju SŽ-ŽGP, CGP, GH Holding in Riko. Malo pred tem, 20. aprila 2021, je Riko na račun inštituta nakazal 25 tisoč evrov. A takšna praksa ni le sporna na strani financiranja stranke, ampak tudi zaradi učinkov na drugi strani. Drobtinice, ki jih je NSi tako dobila od podjetij, je namreč država zelo drago plačala.

Septembra 2021 je denimo minister Vrtovec objavil 750 milijonov evrov težek paket desetletnih javnih naročil za izdajo koncesij za vzdrževanje državnih cest. Naročila so bila objavljena po regionalnih sklopih, a očitno so bili gradbinci že vnaprej obveščeni o razpisu in med seboj dogovorjeni, saj so se na posamezne sklope prijavili eden po eden, brez konkurence. Enega izmed največjih kosov te pogače si je odrezala družba Kolektor CPG, in sicer 214 milijonov evrov vredno koncesijo za vzdrževanje cest na Primorskem in v Ljubljani. Zaradi takšne metode dela ministra Vrtovca naj bi se stroški vzdrževanja državnih cest glede na prejšnje obdobje skoraj podvojili, so zapisali raziskovalci v omenjeni parlamentarni komisiji. A če je ob tem država potegnila kratko, je NSi imela dobiček. Vpogled na tekoči račun Krekovega inštituta je preiskovalcem parlamentarne komisije razkril, da je takoj po objavi razpisa družba Kolektor na račun inštituta nakazala 30 tisoč evrov.

Stranki NSi je poleg infrastrukturnega ministrstva zlata jajca nosilo tudi njihovo vodenje slabe banke in Slovenskega državnega holdinga. Njihov daleč največji financer je bila namreč v času od marca 2020 do avgusta 2022 skupina United Group, ki ima v Sloveniji v lasti Telemach in v kateri so lani začeli postopek nakupa družbe T-2. Med letoma 2020 in 2022 je skupina United skupaj s Telemachom Krekovemu inštitutu nakazala 75 tisoč evrov, T-2 pa še dodatnih 20 tisoč. Skupaj torej 95 tisoč evrov v dobrih dveh letih. Zakaj? Iz skupine United in družbe T-2 nam razlogov za svojo velikodušnost niso pojasnili, zgolj: »Potrjujemo, da smo v obdobju, ki ga omenjate (med marcem 2020 in avgustom 2022 – op. a.), Inštitutu Janeza Evangelista Kreka z donacijami pomagali pri delovanju.« A verjetno ni skrivnost, kaj je bil namen donacij.

NSi je kot parlamentarna stranka med letoma 2020 in 2022 prejela dobrih 200 tisoč evrov na leto zakonito. Še enkrat toliko pa prek Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka.

Podjetje T-2 je bilo že od vsega začetka povezano z NSi. Idejni oče projekta je bil Miran Kramberger, nekdanji član uprave Telekoma Slovenije in bivši direktor Siola. Kramberger je z NSi politično sodeloval, bil pa je tudi svetovalec pri evroposlancu Lojzetu Peterletu. Kot je znano, je nato nastanek drugega največjega telekomunikacijskega podjetja finančno podprla mariborska nadškofija. Potem pa je T-2 zaradi bankrota cerkvenih holdingov prišel na slabo banko, kjer so leta 2015 objavili, da ima T-2 do upnikov kar 150 milijonov evrov terjatev. T-2 bi moral v stečaj ali pa bi ga moral prevzeti kdo, ki bi zmogel pokriti tudi njegove dolgove. Za nakup T-2 so bili zainteresirani predvsem v današnjem A1, ki v Sloveniji nima razvejene fiksne infrastrukture. V T-2 pa si lastniki, največji med njimi je gradbeni poslovnež Jurij Krč, stečaja oziroma prodaje niso želeli in očitno so s svojim političnim vplivom tudi dosegli, da je bil T-2 več kot deset let pod zaščito države. Sprva slabe banke, nato SDH, dokler ga SDH lani ni prodal prav družbi United.

Ta posel za državne finance očitno ni bil najboljši. V SDH so še nedavno navajali, da ima T-2 120 milijonov evrov dolga in da mora državi vrniti vsaj 65 milijonov evrov, nato pa so sklenili dogovor, po katerem bo dolgove odkupilo podjetje United, katerega največji lastnik je bil tedaj srbski poslovnež Dragan Šolak. V SDH so pristali na kompromis, v skladu s katerim so od skupine United prejeli 37 milijonov evrov, preostalih 53 pa naj bi prišlo na državni račun šele do julija 2027. Ta primer je na SDH vodil član uprave Janez Tomšič iz kvote NSi, zaposlen na SDH še iz časa tretje vlade Janeza Janše, saj se je predsednik uprave Žiga Debeljak iz prodajnih postopkov izločil – opravlja namreč tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta v Telekomu Slovenije. Tudi preiskovalci parlamentarne komisije so sklenili, da je družba T-2 strankin inštitut očitno sponzorirala »kot protiuslugo za podporo pri reševanju svojih finančnih težav oziroma pri urejanju odnosov z DUTB«. Še več, opozorili so, da so v NSi prek komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami letos na policiji in v Sovi celo preverjali, ali obveščevalne agencije spremljajo in prisluškujejo osebam, povezanim s Srbijo.

Parlamentarna preiskovalna komisija je našla še druge vzorce, prek katerih so v NSi financirali svoje delovanje. Denar so prejemali tudi od nekaterih občin. Občina Ribnica je na primer Krekovemu inštitutu  plačala 2640 evrov za nekakšno virtualno izobraževanje svetniške skupine NSi, o katerem danes ni sledi. V NSi so prek hišnega inštituta plačevali študente, ki so jim pomagali pred zadnjimi volitvami pri volilni kampanji, kar pomeni, da računsko sodišče, ki je moralo preveriti zakonitost porabe denarja za volilno kampanjo, ni imelo vseh podatkov. NSi in zgoraj omenjena podjetja smo ta teden prosili za pojasnila. Večinoma smo dobili odgovore, da seveda v teh primerih ni šlo za politične donacije, ampak za podporo civilne družbe.

Iz skupine Kolektor odgovarjajo, da delujejo v skladu z visokimi standardi poslovne etike: »Že vrsto let del sredstev namenjamo donacijam in sponzorstvom na različnih področjih – od športa, kulture, znanosti, izobraževanja do družbeno koristnih projektov. Omenjeni inštitut nikakor ni bil edini prejemnik naših sredstev – Kolektor že vrsto let podpira širok krog organizacij in dejavnosti, kar je del naše družbene odgovornosti.« Iz podjetja Riko so nam prav tako sporočili, da imajo široko mrežo sponzorstev in da Inštitut Janeza Evangelista Kreka, »ki nosi ime našega rojaka iz Ribnice, ki se je kot politik zavzemal tudi za socialne reforme, izboljšanje položaja delavcev in kmetov, ustanavljanje zadrug in delavskih organizacij«, podpirajo že dalj časa, ne le od leta 2020, podporo pa nadaljujejo tudi po letu 2022, kar naj bi dokazovalo, da nakazila niso povezana z nastopom stranke NSi v vladi.

Iz skupine Perspektiva, ki je v lasti družine Južna, pravijo podobno: »V podjetjih skupine Perspektiva že vrsto let v okviru naših možnosti namenjamo znatna sredstva za podporo številnim nevladnim organizacijam, kulturnim in športnim ustanovam, humanitarnim društvom, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam ter ustanovam, ki si prizadevajo za boljšo in uspešnejšo družbo. To je del naše širše družbene odgovornosti, saj verjamemo, da uspešno gospodarstvo ne more delovati brez močne skupnosti. Pri tem se trudimo, da so naše donacije usmerjene v različne družbene segmente. To politiko dosledno izvajamo in je ne povezujemo s strankarsko opredeljenostjo, temveč se odzivamo na prispele prošnje, s podporo idejam in dejavnostim, ki prispevajo k širši družbeni blaginji.« Očitke pa so zanikali tudi v Krekovem inštitutu in v NSi, kjer so zapisali, da to »kaže na popolno nerazumevanje delovanja političnih inštitutov, ki so v zahodnih demokracijah pomemben del demokratične družbe«. A če bi temu verjeli, bi bil Krekov inštitut ena od najbolj financiranih in morda celo najbolj prominentnih nevladnih organizacij.

Drobtinice, ki jih je NSi na sporen način dobila od podjetij, je država zelo drago plačala.

Tudi druge politične stranke iščejo alternativne načine, kako financirati svoje delovanje. Konec leta 2022 so v SD očitno želeli na podoben način svoje finančne težave rešiti z ustanovitvijo Inštituta 1. maj, kjer so zbirali donacije, stranki SD pa so nato denar pošiljali prek izredno visoke najemnine za prostore, ki jih je inštitut najemal od SD. Toda v NSi so v primerjavi s SD nekaj stopenj višje. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s financiranjem političnih strank, je v zadnjih mesecih pregledala zgolj donacije, ki so jih podjetja nakazala njihovemu hišnemu inštitutu, a NSi je svoje politične kampanje financirala tudi z javnimi sredstvi. Iz urada za komuniciranje (UKOM) smo prejeli podatke o svetovalnih pogodbah, ki so jih v zadnjih letih podpisali na ministrstvih. Na tem seznamu še posebej v oči bodejo ministrstva, ki so jih pod prejšnjo vlado vodili ministri iz vrst NSI.

Ko je bil Jernej Vrtovec v prejšnji vladi minister za infrastrukturo, je leta 2021 sklenil pogodbo s podjetjem Propiar. Plačal jim je 23.782 evrov za »pripravo strategije komuniciranja v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o pravilih cestnega prometa«, kar je skrajno nenavadno, saj ministrstva običajno zakonov ne promovirajo. Drug njihov bivši minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je prav tako pred volitvami podpisal dve svetovalni pogodbi z družbo Propiar. Prvo v višini 17.568 evrov leta 2021 in drugo v višini 15.860 evrov, obe s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi«. Glede na opravljene ure so najeti svetovalci dobili kar 150 evrov za uro dela. In tudi predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je najel svetovalno podjetje Propiar, ki ji je v letih 2021 in 2022 za storitve nakazal 35.441 tisoč evrov. Tik pred volitvami je nato agencija Propiar NSi vrnila uslugo. Med februarjem in marcem leta 2022 so namreč za njihove kandidate za poslance državnega zbora organizirali treninge javnega in medijskega nastopanja, ki so bili organizirani v Rikli Balance Hotelu na Bledu, v portoroškem Mind Hotelu in nato še v Rimskih Toplicah. Bodočim politikom NSi so pri tem poleg izobraževanja krili tudi prenočitev v dvoposteljnih sobah. Uradno je to izobraževanje plačala civilna družba: Krekov inštitut. A sklepamo lahko, da smo luksuzni teambuilding kandidatom za poslance NSi plačali prebivalci Slovenije prek ministrstev in Darsa.

V SD so po izbruhu afere Litijska ubrali drugo smer. Svoje dolgove so sanirali s prodajo vile in prekinili toksično vez s svojim inštitutom. V NSi pa se s svojimi grehi očitno ne znajo soočiti.

Teh primerov bi lahko našteli še več: njihov nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je pred volitvami podpisal za 83 tisoč evrov pogodb, namenjenih promociji zloglasnih digitalnih bonov, dejansko pa je v tem primeru šlo za oblikovanje videosporočil, v katerih je Andrijanič hvalil sebe in stranko NSi. Valentin Hajdinjak pa je nato z Darsa moral oditi zaradi drugega tipa korupcije: podkupnin pri izdajanju Darsovih koncesij za izvajanje vlečne službe. V stranki SD so takoj po izbruhu afere Litijska ubrali drugo smer. Svoje dolgove so sanirali s prodajo vile na Levstikovi ulici in prekinili toksično vez med stranko in svojim inštitutom. Nekako so se posuli s pepelom. V NSi pa se očitno s svojimi grehi ne znajo soočiti. Njihovi odzivi na razkrite nepravilnosti niso niti kanček samokritični. In ta teden bodo na strankinem kongresu izbirali novo vodstvo, predsednik stranke pa bo verjetno postal Jernej Vrtovec. Bo funkcijo dobil kot nagrado za opisane klientelistične prakse in uspešno obvodno financiranje stranke?