Če KPK in policija preiskujeta Goloba, bi morali preiskovati tudi Janšo

Komisija za preprečevanje korupcije že dve leti vodi postopek zoper Roberta Goloba zaradi domnevnih nedovoljenih pritiskov in domnevanega vmešavanja v delo policije, pri čemer ugotavlja, ali je kršil integriteto ali ne. Golob naj bi tako od nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zahteval menjavo enega izmed policijskih šefov, s tem dejanjem pa naj bi pogojeval ohranitev njene ministrske funkcije. Zadevo je preiskovala policija, konec lanskega leta pa je na tožilstvo vložila ovadbo. Vse to bi se zdelo smiselno, pravično in sorazmerno, če ne bi poznali širše slike.

Četudi je vse res in četudi je Golob res neposredno zahteval menjavo v policiji, ga policija in protikorupcijska komisija preganjata za dejanje, ki so ga pred njim storili številni drugi premieri in (notranji) ministri. Ob vsakokratni menjavi oblasti se na prvi seji vlade zamenja generalni direktor policije. Ta novi direktor potem hitro izvede »čistko« v vodstvu policije, zamenja policijske šefe in nadaljuje navzdol po policijski hierarhiji.

Seveda obstajajo razlike, včasih je tega več, včasih manj, a omenjeni proces se zgodi po vsakokratni menjavi oblasti.

Več, morda največ doslej, je bilo tega v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodil Janez Janša, policijo pa je vodilo več različnih generalnih direktorjev, med katerimi so nekateri priznali, da je bil edini pogoj za imenovanje na čelo policije obljuba, da bodo odstavili in premestili določene policijske šefe. Med njimi so odstavljena Tatjana Bobnar, pa kasnejši v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in drugi, ki so pristali v »kazenski koloniji« na policijski akademiji v Tacnu.

To ni vedno potekalo za štirimi stenami, skrito pred očmi javnosti. 29. septembra 2021 je Janša na družabnem omrežju X (tedanji Twitter) takole povzel stanje na ulicah: »Fizični napadi, grožnje s smrtjo zdravnikom, novinarjem itd., ki zgolj opravljajo svoje delo; oviranje prometa in kršenje covid19 ukrepov – to ni ustavna pravica do zborovanj.« In dodal: »Vodstvo policije v LJ očitno ni sposobno preventive in čas je da MNZ ukrepa.«

Neposredno, kar javno, je od notranjega ministra Aleša Hojsa zahteval menjavo na čelu Policijske uprave Ljubljana, lahko pa sklepamo, da je to sporočilo svojemu ministru posredoval tudi po bolj zaprtih kanalih. To je Janša objavil v sredo, dva dni kasneje (v petek) pa je tedanji prvi mož policije Anton Olaj direktorja ljubljanske policijske uprave Boštjana Glaviča zamenjal z začasnim direktorjem Janezom Rupnikom.

Je sledila preiskava? Kazenska ovadba? Preiskava na KPK? Vladna kriza? Novinarski prispevki? Ugibanja? Mnenja teh in onih? V protikorupcijski komisiji, ki jo vodi Robert Šumi, pojasnjujejo, da so preiskavo zoper Goloba začeli »na podlagi prejetih prijav«. Glede omenjene Janševe objave na Twitterju pa pravi, da »nismo vodili postopka, saj v zvezi s tem nismo prejeli prijave. Na komisiji ne preverjamo objav politikov na različnih družbenih omrežjih, saj imajo te drugačen namen in učinek kot neposredna komunikacija med posameznimi nosilci javnih funkcij.«

Odziv protikorupcijske komisije govori sam zase. Kaže na eno izmed pomembnih nedorečenosti zakonodaje, na podlagi katere komisija deluje. Navkljub korupciji, kršitvam integritete in drugim kršitvam zakonodaje komisija obravnava (včasih opominja ali kaznuje – in s tem izpostavi kot problematičnega) le tu in tam kakega domnevnega kršitelja. S svojim obstojem komisija za preprečevanje korupcije tako ustvarja zmoten vtis, da se država s to problematiko ukvarja resno in dosledno. Tako pa, kar je v nasprotju z njenim poslanstvom, prispeva k temu, da se lahko različne nezakonite prakse v ozadju nemoteno nadaljujejo.