Svet v rokah samodržcev

Takoj na začetku je treba zapisati, da je dogajanje minulega tedna, ko je potekalo zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v New Yorku, vnovič pokazalo, da se je Slovenija, ko to za velik del evropskih držav in zahodnega sveta še ni bilo samoumevno, pri vprašanju genocida v Gazi postavila na pravo stran zgodovine. Prejšnjo nedeljo, pred začetkom zasedanja, so Palestino priznali Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija in Portugalska, naslednji dan pa so to storili še Francija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako. Slovenija se je za ta korak odločila junija lani. Seveda bi bilo lahko tudi drugače – če bi bila na oblasti drugačna, denimo prejšnja Janševa vlada, bi se zagotovo pajdašila z izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja in tistimi, ki še naprej omogočajo genocid v Gazi.

Priznanja Palestine so, ko je večina Gaze, te od vojne uničene enklave, v ruševinah, Zahodni breg razdrobljen zaradi nezakonitih izraelskih naselbin, Palestina pa brez trdnega vodstva, simbolična dejanja. A zato nič manj pomembna.

Nadaljevanje morije v Gazi, ob Netanjahujevih napovedih, da bo na vsak način preprečil nastanek palestinske države, pa priča predvsem o nemoči mednarodne skupnosti, ko ima opraviti z novim svetovnim redom, v katerem vladajo avtoritarni samodržci. Poleg Netanjahuja denimo ameriški predsednik Donald Trump.

Združene države Amerike (ZDA) z njim na čelu ostajajo neomajne zaveznice Izraela. Zato uvajajo ukrepe proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki je izdalo tiralico za Netanjahuja in preiskuje izraelske vojne zločine – med prizadetimi tožilci in sodniki je bila junija tudi slovenska sodnica Beti Hohler –, pred začetkom zasedanja generalne skupščine pa so palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu onemogočile vstop, zato je moral zbrane nagovoriti prek videopovezave. Glede na to tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bo samooklicani »mirovnik« Trump po prvem nagovoru generalne skupščine v tem mandatu ta teden poskušal narediti dejanski korak k miru na Bližnjem vzhodu.

V enournem nagovoru – precejšen del tega je namenil obračunavanju s prejšnjim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, lastni samohvali, kritikam zelenega prehoda in tudi ZN – je med drugim povedal, da je lastnoročno in »v samo sedmih mesecih končal sedem vojn«, za kar »vsi pravijo, da bi moral dobiti Nobelovo nagrado za mir«, ameriško vodstvo pa naj bi bilo »globoko vpleteno tudi v prizadevanja za premirje v Gazi«. Pa čeprav so ZDA kot stalna članica Varnostnega sveta ZN že šestkrat z vetom onemogočile premirje v Gazi, nazadnje prejšnji teden.

Da to telo, ki mu je bilo zaupano ohranjanje mednarodnega miru, »ne izpolnjuje pričakovanj sveta – če jih kadarkoli je«, je prav zato v nagovoru generalne skupščine v torek povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. In opozorila, da skupščina nikoli ne sme biti »telo, ki se postavi nad mednarodno pravo za varovanje interesov nekaterih na račun drugih«.

V resnici je v podobnem krču tudi Evropska unija (EU). Evropska komisija je državam članicam prejšnji teden predlagala delno zamrznitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Predlog bo ob vztrajnem nasprotovanju resnejšim ukrepom in sankcijam zoper Izrael, pri katerem vztrajajo države, kot so Nemčija, Avstrija, Italija, Češka in Madžarska, težko dobil potrebno podporo.

Zaključimo z besedami slovenske predsednice, izrečenimi v New Yorku: »Kako naj to dogajanje pojasnimo svojim volivcem, svojim ljudem in predvsem svojim otrokom? Jim povemo, da gre za novo normalnost? Da je v veljavi pravilo močnejšega? Da si lahko močnejši prisvojijo, kar želijo – ker lahko? Da lahko nekaznovano ubijajo – ker lahko? Da lahko onesnažujejo, bijejo vojne in teptajo mednarodno pravo – samo zato, ker lahko? Ali smo pripravljeni otrokom pogledati v oči in jim reči: ’To je svet, ki ga boste podedovali, in glede tega ne moremo storiti nič’?«