Mularija iz Levice

Spopad med Levico in Jocem Pečečnikom

Kot so povedali v Levici, naj bi bila zadnja Tarča, oddaja TV Slovenija, ki je iz tedna v teden bolj tabloidna, posvečena vsebinski razpravi o izvajanju dolgotrajne oskrbe, a je bila ta tema v zadnjem hipu potisnjena na stran in se je oddaja posvetila vladnim obljubam o božičnici in davčnih spremembah za tako imenovane normirance, spremenil pa se je tudi nabor povabljenih gostov. Ti so bili predstavniki kapitala Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, davčni svetovalec Ivan Simič in Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ki od samega začetka demagoško nasprotujejo uvedbi dolgotrajne oskrbe in z njo povezanega solidarnostnega prispevka, v preteklosti pa še niso zamudili priložnosti za udrihanje po Levici. Te priložnosti seveda niso izpustili niti tokrat.

Tako si je Pečečnik v nekem trenutku, med izrekanjem kritik, da vlada že pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo, storitev pa ni od nikoder – kar sploh ne drži, saj se dolgotrajna oskrba deloma že izvaja –, denimo privoščil označitev Levice za »mularijo«, ki se »dela norca iz cele države in vseh državljanov«. Na to najmanjšo koalicijsko stranko pa je zvalil še vso krivdo za po njegovem mnenju zgrešene politike te vlade. »Moramo se zavedati, mi imamo v tej vladi 40 sedežev liberalcev in štiri sedeže socialistov, ki očitno prevladujejo nad vsemi,« je povedal. »Tukaj se mora vlada vprašati, zakaj v tem obdobju nismo enega liberalnega, korektnega zakona sprejeli, sprejeli smo pa nešteto neumnih zakonov fantov, ki so to ideologijo brali v knjigah – pri branju pa si, žal, niso zapomnili, da brez dela ni jela – in jo zdaj uveljavljajo.«

V Levici mu niso ostali dolžni in so mu na očitek odgovorili z javnim pismom. »Pravite, da država duši prebivalstvo z davki in da je bolje, če razdelimo ljudem denar. Si bodo že sami sfinancirali dolgotrajno oskrbo. Ampak to je točno tisto stanje, ki ga imamo že 30 let: povprečne oskrbnine [v domovih za starejše] znašajo okoli 1200 evrov na mesec in sežejo navzgor tja do 2000 evrov.« Z decembrom pa bo v okviru dolgotrajne oskrbe, poleg drugih storitev, v domovih vpeljana kapica na višino stroškov standardne nastanitve in prehrane, ki ne bo smela preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki znaša 781 evrov. »Ima zagon dolgotrajne oskrbe porodne krče? Absolutno jih ima in jih priznavamo. Tudi nam je ponekod težko pripraviti javno upravo k uresničevanju ciljev. Socialnovarstveni sektor je osiromašen. Ampak delamo po svojih najboljših močeh, da težave odpravljamo in jih tudi bomo. Smo pa že postavili več kot kdorkoli v zadnjih 30 letih.«

Pečečnik jim je pokroviteljsko odgovoril, da bodo njegove besede lahko razumeli šele, ko bo kdo od njih »sam zaslužil toliko, da bo lahko zaposlil in preživljal še enega zaposlenega«, nadaljeval z nenavadnim traktatom o tem, kako so morali ljudje v Jugoslaviji zaradi ideologije, ki jo bojda propagira Levica, hoditi po riž in kavo v Avstrijo ali Italijo, nato pa končno prišel do bistva: zmotile so ga predvsem spremembe pri spremljanju delovnega časa, ki jih je vlada uvedla zaradi nemalo zlorab na tem področju. In pa seveda – previsoki davki! Na koncu je Levici le ponudil roko sprave: »Člani SBC smo vam z veseljem na voljo za organizacijsko in analitično pomoč.«

Ponudba se morda sliši kot dobronamerna. A v resnici so prav Pečečnik in podjetniki, ki se zbirajo v alternativnih interesnih združenjih, kakršno je SBC, in niso podpisniki kolektivnih pogodb, tisti, ki v državi spodkopavajo socialni dialog.