Meje ruske propagande

V nedeljo, 28. septembra, so bile v Moldaviji parlamentarne volitve, na njih pa je zmagala proevropsko usmerjena stranka PAS Maie Sandu. Kdor pozna politično zgodovino Moldavije, ve, kako pomemben je bil ta dogodek. Moldavija je v zadnjih letih šla po podobni poti kot Ukrajina. V Transnistriji živi številna ruska manjšina, zato je tam prisotna ruska vojska v vlogi nekakšnih mirovnih sil, vendar se je Moldavija pred 15 leti začela politično oddaljevati od te države. In to prav z Maio Sandu, ki je bila nekoč ministrica za izobraževanje in je takrat uspešno opravila z obsežno korupcijo v šolstvu.

S protikorupcijskim bojem in zaradi nezadovoljstva z oligarhičnimi in prorusko usmerjenimi elitami, ki so obvladovale Moldavijo, je začela njena priljubljenost rasti. Leta 2020 je postala predsednica države in skupaj s premierko sta podpisali prošnjo za članstvo v EU, a s tem so se začeli – podobno kot leta 2014 v Ukrajini – tudi v Moldaviji zaostrovati odnosi s prorusko usmerjenimi prebivalci.

Tokratne volitve so bile, sodeč po uradnih poročilih iz Moldavije, dramatične. Propagandni postopki, že videni pred volitvami v Romuniji, so tu dosegli še večje razsežnosti. Organizacija NewsGuard je zaznala na desetine lažnivih člankov v preobleki člankov uveljavljenih medijev, kot so BBC, The Economist, Fox News, ki so Maio Sandu obtoževali vsega mogočega, od kraje 24 milijonov evrov do tega, da z drogami zasvojena kupuje spermo znanih homoseksualnih zvezdnikov, ker želi roditi njihovega otroka. Ravno tako je zaznala na desetine spletnih strani, ki so z rabo umetne inteligence proizvajale članke in videe s protievropskimi sporočili, pa 600 lažnih računov na TikToku, ki so zbrali 14 milijonov ogledov. V Moldaviji je volilna komisija dva dneva pred volitvami prepovedala dve proruski stranki zaradi obtožb o podkupovanju volivcev in skritem financiranju iz tujine, zaradi domnevnega ruskega načrta za povzročitev množičnih nemirov pa je bilo pridržanih 74 ljudi. Na dan volitev se je zgodilo več incidentov, zaradi bombnih groženj je bilo začasno zaprtih nekaj volišč v tujini, napadeni so bili tudi volilni strežniki in vladne storitve v oblaku. Kljub temu je stranka Maie Sandu zmagala. Dobila je več kot 50 odstotkov glasov, proruska koalicija strank, združenih pod imenom Patriotski blok, pa jih je zbrala 24 odstotkov. Moldavci so kljub vsemu podprli evropsko pot.

Lahko bi torej zaključili, da je bila ruska propaganda neuspešna. A ne gre le za rusko propagando. Z informacijskih bojišč – torej zdaj iz Moldavije, včeraj iz Romunije, pred tem iz Makedonije – se lahko naučimo, da imajo digitalne multinacionalke vse večji monopol nad informacijami. Naše dojemanje sveta krojijo sodobne tehnologije, ki jih tisti z denarjem veliko lažje uporabijo za uveljavljanje svojih interesov kot manj premožni. Rusija je znala v politiki to novo stvarnost izkoriščati, a neuspeh ruske propagande v politiki zbuja nekaj upanja. Upanja, da ljudje vendarle niso tako naivni, da bi se dali popolnoma zapeljati algoritmom in lažnivim novicam.