»To izgleda kot druga svetovna vojna!«

Ameriški psihiatri so že kmalu po začetku prvega Trumpovega mandata – na Univerzi Yale – pripravili konferenco o Trumpovem duševnem zdravju in ugotovili, da predsednik kaže »znake nevarne duševne bolezni«. »Vprašanje ni, ali je duševno bolan, temveč – ali je nevaren,« je rekel James Gilligan, profesor psihiatrije (Univerza v New Yorku), in dodal: »Ukvarjal sem se z najnevarnejšimi ljudmi, ki jih je ustvarila družba, vodil sem programe skrbi za duševno zdravje v zaporih. Ukvarjal sem se z morilci in posiljevalci. Nevarnost prepoznam že na miljo. In ni vam treba biti strokovnjak ali pa teh reči preučevati 50 let, kot jih jaz, da bi vedeli, da je ta človek nevaren.«

Psihiatri so opozarjali, da Trumpa dajejo maligni narcizem, paranoja, blodnjavost, antisocialna osebnostna motnja, sadizem in grandomanija, da ne kaže nobene človeške topline, da ga nič ne gane, da ga mučijo »paranoidne fantazije o zaroti« in »repetitivna kompulzija« (podobno kot alkoholike), da očitno halucinira in »vidi« reči, ki ne obstajajo (milijoni so volili ilegalno!, na moji inavguraciji je bilo več ljudi kot na Obamovi!, podnebne spremembe so potegavščina!), da ne razlikuje med stvarnostjo in domišljijo (Obama mi prisluškuje!), da je izgubil stik z realnostjo. Ohranjanje narcisove patološke samopodobe je najpomembnejša stvar na svetu.

Dr. John Gartner, dolgoletni profesor na ugledni Medicinski fakulteti Univerze Johnsa Hopkinsa, je poudaril: »Če bi vzel Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj ter skušal kot Frankenstein ustvariti pošast najnevarnejšega in najdestruktivnejšega voditelja in bi lahko pri tem svobodno uporabil katerokoli kombinacijo diagnoz in simptomov, bi bil rezultat Trump.«

V Trumpovi glavi

Trump ni predsednik, temveč primer, ki je Ameriko okužil z norostjo. Težko je reči, kaj je bolj noro, to, da hoče Grenlandijo in Kanado priključiti Ameriki, to, da hoče Gazo preleviti v razkošno jet-set letovišče (brez Palestincev), ali to, da hoče Nobelovo nagrado (najprej za mir in potem še za ekonomijo in tako dalje, z Nobelovo nagrado za književnost vred, saj so njegovi tviti »amazing« in »never seen before«), toda očitno je prišel čas, ko skuša Ameriko – in svet – preseliti v svojo norost.

Pazite: 6. januarja 2021 je aktivno sodeloval pri pučističnem, terorističnem zavzetju Kapitola (pri katerem je umrlo tudi nekaj policistov), pučiste (samozvane »patriote«), ki so Kapitol zavili v teror, so potem obsodili in zaprli, Trumpa, ki je lagal, da so mu ukradli volitve, in ki je hotel na silo ostati v Beli hiši, pa so po ponovni izvolitvi namesto v ječo poslali v Belo hišo, tako da je vse pučiste – vseh 1600 – takoj pomilostil in osvobodil, za teroriste pa je še tako rekoč v isti sapi – z izvršnim ukazom – razglasil antifašiste (»antifa«). Ha!

Trump je svojim medijem naročil: Vi priskrbite posnetke, jaz bom priskrbel vojno! In njegovi mediji so šli na fronto – in priskrbeli posnetke.

To, da po novem za teroriste veljajo antifašisti in ne fašisti, antirasisti in ne rasisti, je kakopak že samo po sebi popolna norost ( ja, groteskna »amazing« norost!), toda ta norost je imela popolnoma nor uvod, na katerega so danes vsi bolj ko ne pozabili. Ko so Trumpovi »patrioti« – teroristi par excellence – napadli in zavzeli Kapitol (in Trump jih je z odra pred Kapitolom pozival, naj se »borijo kot vrag«), tega distopičnega juriša – tega razbijanja okenskih šip, vlamljanja vrat, vdiranja, uničevanja državne lastnine, morilskega nasilja ipd. – v grozi niso gledali le tisti, ki so politično levo od centra, ampak tudi oni, ki so desno od političnega centra, celo skrajno desno. Ali natančneje: republikanski kongresniki in senatorji – ki so jih morali tako kot demokratske kongresnike in senatorje po hitrem postopku evakuirati, saj jim je življenje obviselo na nitki (teroristi so hoteli njihove glave!) – so takoj drug za drugim oznanili, da je pri mračnjaškem terorističnem napadu na Kapitol sodelovala antifa, da so torej zavzetje Kapitola organizirali in podžgali antifašisti.

To, da so jurišniki/pučisti/teroristi mahali s Trumpovimi zastavami in bili opremljeni s Trumpovim merchem, jih ni motilo, kaj šele zmedlo: »Antifašisti, člani nasilne teroristične skupine, so se maskirali v Trumpove privržence,« je vzkliknil republikanski kongresnik Matt Gaetz, junak skrajne desnice. Republikanski kongresnik Mo Brooks, zanikovalec volilnega izida, je bombastično dodal, da »obstajajo znaki, da so bili vpleteni fašistični antifašistični elementi«, republikanski kongresnik Paul Gosar, fanatik slovenskega rodu, da »ima to vse znake antifašistične provokacije«, republikanska senatorka Shannon Grove pa je tvitnila: »Patrioti ne počnejo tega! To je bila antifa!« A je tvit hitro izbrisala, ker je ugotovila, da so to počeli prav patrioti – da so se torej kot teroristi obnašali patrioti.

To pa ni le noro – to je definicija politične norosti: skrajno desni republikanci najprej v tem, kar počnejo njihovi privrženci (zavojevalci Kapitola), vidijo terorizem, potem pa za teroriste razglasijo antifašiste. Antifa – »militaristično, anarhistično podjetje« – je »teroristična grožnja« in »domača teroristična organizacija«, piše v Trumpovem izvršnem ukazu. In zakaj je »teroristična grožnja« in »domača teroristična organizacija« (pa čeravno ameriško pravo oznake »domača teroristična organizacija« sploh ne pozna)? Ker »izrecno poziva k strmoglavljenju vlade Združenih držav Amerike, organov pregona in naše pravne ureditve«, ker »organizira in izvaja kampanje nasilja in terorizma po vsej državi«, ker »ovira izvrševanje zveznih zakonov«, ker »organizira oborožene spopade z organi pregona, izgrede, nasilne napade na imigracijske in carinske organe ter druge uradnike organov pregona in rutinski doxxing ter druge grožnje proti političnim osebnostim in aktivistom« in ker »novači, usposablja in radikalizira mlade Američane, da se vključijo v to nasilje in zatiranje političnih dejavnosti, nato pa uporablja izpopolnjena sredstva in mehanizme za prikrivanje identitete svojih operativcev«.

Zato bodo vsi organi, oddelki in agencije pregona z vso silo, ki jim je na voljo, »preiskali, razbili in razdejali vse nezakonite operacije, ki jih izvaja antifa ali katerakoli oseba, ki trdi, da deluje v imenu antife, ali za katere je antifa ali katerakoli oseba, ki trdi, da deluje v imenu antife, zagotovila gmotno podporo«.

Vsi etnonacionalisti, rasisti in neofašisti se delajo, da so miroljubni in nedolžni, da so žrtve, ki nasilje uporabljajo le v samoobrambi.

Vojno območje

Kot veste, je Trump vojsko – nacionalno gardo – aktiviral v Los Angelesu in Washingtonu. Zakaj? Da bi obračunal s kriminalom. Da bi ga ustavil, zajezil. Tako je trdil. V Los Angelesu so skušali protestniki za nameček preprečiti še aretacije in deportacije »ilegalnih« priseljencev, kar je Trumpa dodatno podžgalo. Zdaj je poslal vojsko – kalifornijsko nacionalno gardo – v Portland (Oregon), da bi ustavil, razbil in razdejal ultimativni kriminal: antifašizem. Antifo. Portland, kjer je hotel Trump najprej aktivirati oregonsko nacionalno gardo, pa je tamkajšnja sodnica Karin Immergut to onemogočila, tako da je – povsem nezakonito – aktiviral kalifornijsko nacionalno gardo, je zibelka antife, sodobnega antifašističnega gibanja (tam je bazirana Rose City Antifa, ena izmed najstarejših antifaschistisch frakcij), katerega privrženci se že vse tja od Trumpovega prvega mandata na ulicah fizično spopadajo s skrajnimi desničarji (nekatere so tudi zaprli), že tam nekje junija pa so poleg portlandskega štaba razvpite, brutalne, neusmiljene zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) razprostrli svoj protestni šotor. V slogu: »Okupirajmo deportacijo!« Nad ne ravno številne antifašiste, ki so protestirali proti aretacijam in deportacijam »ilegalnih« priseljencev, pa tudi proti brutalnosti same službe ICE, so začeli zlagoma pošiljati robocope, da so protestnike zastraševali, pretepali in obmetavali z raznoraznimi kemikalijami, Trump pa je – po uboju Charlieja Kirka, organizatorja nove desnice – retoriko radikaliziral in militariziral (desnica hoče maščevanje, oko za oko, zob za zob!), napovedal »polno uporabo sile« in Portland, ki ga je serija Portlandia na začetku prejšnjega desetletja povsem nedvoumno sprofilirala kot raj za nonkonformiste, liberalne utopiste, postpostpunkerje in posthipsterske alternativce, razglasil za »vojno območje«. Po Kirkovi smrti je pač oznanil, da bo obračunal z »radikalno levico« – in to je zdaj to! Kot da je bil Kirkov atentator antifa. Ni bil. Jasno, tudi Luigi Mangione, ki je umoril Briana Thompsona, direktorja zdravstvene zavarovalnice United Healthcare, ni bil antifa, kakor ni bila antifa niti transspolna oseba, ki je v Minneapolisu ubila dva šolarja, navsezadnje, njeni idoli so bili rasistični množični morilci, tisti, ki je leta 2022 v Buffalu pobil deset Afroameričanov, in oni, ki je leta 2019 v novozelandskem Christchurchu pobil 51 muslimanov. Toda trumpovci so trdili, da sta bila antifa. Tudi za Kirkovega atentatorja so najprej trdili, da je bil antifa, a tipično – ko se je izkazalo, da ni bil, so še naprej mirno in vztrajno ustvarjali vtis, da je bil.

Ne da se je v Portlandu, ki ima itak precej nižjo stopnjo kriminala kot druga velika ameriška mesta, dogajalo kaj blazno dramatičnega, kaj šele vojnega ali apokaliptičnega: protestniki so, pravi Isaac Stanley-Becker (Atlantic), že ves čas oboroženi le s telefoni, s katerimi dokumentirajo svoje proteste in odzive nanje, obenem pa spodbujajo viralno ogorčenje na platformah X in TikTok. Tu in tam naderejo kakega agenta službe ICE, včasih blokirajo promet ali vhod v štab službe ICE, včasih se – maskirani, to itak – konfrontirajo s policijo, včasih zažgejo rdečo čepico z napisom MAGA. Včasih le pojejo. Med njimi so sindikalisti in luteranski pastorji. Nekateri so na invalidskih vozičkih. Vseh skupaj ni bilo prav veliko, le nekaj deset, je poročal Politico.

Napad na Portland

Ameriški medijski magnat William Randolph Hearst je skušal leta 1897 na Kubi, v španski koloniji, na vsak način zanetiti ameriško-špansko vojno, saj je bil prepričan, da bo vojna dobra za prodajo njegovih tabloidov. Ko mu je znameniti ilustrator Frederick Remington leta 1897 s Kube poslal telegram, da bi rad domov, ker ni nikjer nobenih znakov vojne, mu je odpisal: »Ti priskrbi ilustracije, jaz bom priskrbel vojno!«

Tudi za Kirkovega atentatorja so trumpovci najprej trdili, da je bil antifa, a tipično – ko se je izkazalo, da ni bil, so še naprej mirno in vztrajno ustvarjali vtis, da je bil.

Nekaj takega se je zgodilo zdaj. Trump je svojim medijem naročil: Vi priskrbite posnetke, jaz bom priskrbel vojno! In njegovi mediji so šli na fronto – in priskrbeli posnetke. Recimo: kanal Fox News je predvajal posnetke nekega aretiranega antifašista, kako se kakor da »trese« na policijski postaji (glejte, antifašisti so šibki, mevžasti, strahopetni!), našel nekdanjega aktivista antife, ki je rekel, da je povsem prav, da je Trump antifo razglasil za »domačo teroristično organizacijo«, in razkrival, da je protestnik, »povezan z antifo«, z zastavo namerno udaril neko desničarsko novinarko ( ja, hotel jo je oslepiti!), da antifa ameriške zastave zamenjuje s palestinskimi, da anti-fašisti – znani sovražniki novinarjev (nehajte, v tem Trumpu ne sežejo do popka!) – na proteste pošiljajo invalide le zato, da bi Trump in nacionalna garda izgledala »bedno«, »smešno« in »nepotrebno«, da so nevarni (še bolj kot organizacija Weather Underground v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja), ker se radikalizirajo na spletu (kot islamisti, privrženci Islamske države), v njegovih najtemnejših kotičkih (Reddit, Discord, Steam, Twitch ipd.), da se le taktično pretvarjajo, da so kaotični, neorganizirani in decentralizirani (da bi lažje zanikali odgovornost za svoja teroristična dejanja, svoje politično nasilje, svoje atentate, recimo na Charlieja Kirka), da stalno rekrutirajo »motene«, »psihopatske« fante in jih spreminjajo v »mandžurske kandidate« in da zlorabljajo miroljubne protestnike, ki sploh ne vedo, kaj se v resnici dogaja, obenem pa oznanjal, da se je položaj v »obleganem« in »vojnem« Portlandu izboljšal, takoj ko so začele zvezne, Trumpove oblasti ravnati po zakonu in vnašati red, da so se torej antifašisti – ki so bili še malo prej na »vojnem pohodu« – razbežali v trenutku, ko so začutili magično prezenco Donalda Trumpa, novega šerifa, ki jih je na smrt prestrašil, tako da prebivalci Portlanda zdaj uživajo v redu, saj je antifa – »domača teroristična organizacija« – brezpogojno kapitulirala, isto pa menda čaka antifašiste po vsej Ameriki.

Na vse pretege so se zahvaljevali Trumpu (»Thank you, @POTUS!«), obenem pa svarili: »Pazite! Ne glede na to, kje v Ameriki živite, je vaš sosed lahko nekdo, ki je pripravljen zagrešiti levičarsko nasilje!«

Trump je tja, v Portland, poslal vojsko – ker je tam videl vojno. Obrambnega ministra Hegsetha je celo pozval, naj »z vojsko zavaruje z vojno opustošeni Portland« in »objekte službe ICE, ki jih oblegajo antifa in drugi domači teroristi«.

Kot da je Ameriko napadla in zavzela tuja vojska.

Tini Kotek, demokratski guvernerki Oregona, pa je rekel: »To izgleda kot druga svetovna vojna!« Trump, ki je Hegsethu rekel, da bi »lahko nekatera nevarna mesta uporabili kot vadišča za našo vojsko« (saj veste, mesta pod demokratsko upravo, recimo Los Angeles, Washington, Chicago, Baltimore ali Portland), očitno nima pojma, kako je izgledala druga svetovna vojna, zato verjetno tudi misli, da so med drugo svetovno vojno junaške, zavezniške fašistične sile udarile in porazile antifašistično vojsko.

To, da kriminalizira te, ki nasprotujejo fašizmu (in rasizmu), in da je vojsko poslal nad antifašiste (ki jih je označil za »radikalno levičarsko katastrofo«), je noro – med drugo svetovno vojno so z vojsko udarili na fašiste in jih porazili. Brez vojske jih ne bi nikoli razbili in razdejali. Prav tako noro pa je že to, da je svoje politične nasprotnike, potemtakem antifašiste, ki jim prvi amandma ustave zagotavlja svobodo govora (in svobodo ideologije, vere ipd.) in ki mu že ves čas kvarijo igro in parajo živce (minirali so rasistično-neonacistični shod skrajne desnice v Charlottesvillu, na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju so sabotirali rasističnega, mizoginega, islamofobičnega Mila Yiannopoulosa, junaka alternativne desnice, in se spopadli s skrajnodesničarskimi »protestniki«, alias »borci za svobodo govora«, podžigali so proteste po policijski likvidaciji Georgea Floyda ipd.), razglasil za teroriste.

Za teroriste so antifašiste razglašali fašisti! Kdor jim je nasprotoval, je veljal za terorista.

To bo zdaj počel Trump: tega, ki mu bo nasprotoval (okej, tega, ki mu bo šel na živce), bo razglasil za antifašista. Tako kot so pred leti govorili, da je ta in ta »povezan z Al Kaido«, bodo zdaj govorili, da je ta in ta »povezan z antifo«. In ultimativna ironija: antifašist, ki ne bo hotel v ječo, bo moral dokazati, da ni antifašist.

Nevaren človek

Ko je »združena desnica« – koktajl rasistov, klanovcev, neonacistov in antisemitov – leta 2017 v Charlottesvillu priredila veliki shod, ki se je končal z uličnim spopadom med njenimi privrženci in protestniki ter z ubojem protestnice, je Trump, tedaj predsednik, famozno oznanil, da so na obeh straneh tudi »fejst ljudje« oziroma da teror, politično nasilje ne prihaja le z desne, ampak tudi z leve. Niso krivi le desničarji – krivi sta obe strani! Both sides! Na vsak način je skušal relativizirati desničarski teror, tem bolj, ker se je potem ob vsakem množičnem pokolu – v šolah, cerkvah ali restavracijah – izkazalo, da je bil storilec rasistično, protipriseljensko, protižensko, homofobično, islamofobično naravnan. Kot Trump. Da je torej ubijal pod vplivom Trumpove retorike. Da je ubijal te, ki jih Trump najbolj sovraži. Da je ubijal v Trumpovem imenu.

Zato je moral Trump nasilje nujno uravnotežiti. In ker je moral na vsak način ustvariti vtis, da teror ne prihaja le z desne, ampak tudi z leve, je nujno potreboval psihopata z leve – levičarskega terorista. In ga dobil: antifa. Nenadoma je bila vsaka njegova druga beseda antifa. Antifa, antifa, antifa! Povsod je bila antifa, za vse je bila kriva antifa. Veliko večino nasilja iz sovraštva so povzročali etnonacionalisti, Trumpovi privrženci, toda Trump je ustvarjal vtis, da večino tega nasilja povzroča antifa.

Etnonacionalistične paravojaške skupine, organizacije in milice, privržene Trumpu (recimo fašistoidni Proud Boys),so priskrbele slike tega nasilja. Postopek je potekal takole, je poročala Amanda Marcotte (Salon): »Skupine, ki širijo sovraštvo, se na lepem pojavijo v progresivni skupnosti, da bi pripravile shod, navadno z lažnimi pretvezami, da to počnejo v podporo ’svobodi govora’ ali ’protiterorizmu’, v resnici pa z namenom zagovarjanja rasističnih, neofašističnih ideologij. Te skupine potem izzovejo pretepe s protiprotestniki v upanju, da se bo prizor sprevrgel v nasilno konfrontacijo. Nato uporabijo podobe uličnih pretepov kot ’dokaz’, da je antifa nasilna organizacija. Na tej točki Fox News, Trumpova administracija in drugi republikanci s podobami nasilja antife podprejo utemeljitev, da sta nasilni ’obe strani’. Republikanci s tem belim nacionalistom signalizirajo, da jih podpirajo, in jih s tem spodbujajo k izvajanju pristnejših terorističnih dejanj.«

Jasno, vsi ti etnonacionalisti, rasisti in neofašisti se delajo, da so miroljubni in nedolžni, da so žrtve, ki nasilje uporabljajo le v samoobrambi. Od nekdaj so se najraje »pojavili« prav v Portlandu, ker tam živi in deluje robustna antifašistična skupnost, ki se je voljna fizično spopasti s fašisti in ki – v očeh desnice – potrdi, da sta nasilni in teroristični »obe strani«.

In tu je razlika: prej je Trump v Portland pošiljal svojo paravojsko – zdaj je tja poslal vojsko. In seveda: prej je s tem dokazoval, da sta nasilni in teroristični »obe strani« – zdaj dokazuje, da je nasilna in teroristična le ena stran. Antifa.

Trump ni predsednik, temveč primer, ki je Ameriko okužil z norostjo.

To so nekoč počeli fašisti.

Dr. Robert Jay Lifton, dolgoletni profesor psihiatrije na Univerzi Yale, ki je veliko preučeval »maligno normalnost« (delaš se, da si normalen, pa nisi) in nacistične doktorje v Auschwitzu ( ja, doktorje »maligne normalnosti«), je na tisti konferenci o Trumpovem duševnem zdravju rekel, da si živo predstavlja jutrišnje otroke, ki si v begunskem taborišču v ledenem Idahu pri ognju grejejo roke in sprašujejo dedke: »Pa saj ste vedeli, da državo vodi nevaren človek – zakaj niste česa rekli?«