Podnebne cestnine?

Novembra se bo sistem cestninjenja tovornih vozil spremenil, tovornjaki, ki bodo vozili po slovenskih avtocestah, bodo pristojbino morali plačati tudi glede na to, koliko izpustov ogljikovega dioksida oddajajo. Sprememba zakona o cestninjenju, ki je bila sprejeta lansko zimo, je v slovenski pravni red med drugim uvedla evropsko direktivo, s katero so določene različne stopnje pristojbine glede na emisijski razred.

Spremembe veljajo za velika tovorna vozila, torej za vozila, težja od 3500 kilogramov, ki za obračunavanje in plačevanje cestnine uporabljajo program DarsGo. Ta bodo razdeljena v pet emisijskih razredov, v razredu CO2 1 bodo vozila z največjimi izpusti, v razredu CO2 5 pa tista z najmanjšimi. Na začetku bodo vsa vozila uvrščena v razred CO2 1, v tistega, za katerega je cestnina najvišja, prevozniki pa morajo, če menijo, da njihovo vozilo spada v ugodnejši razred, to sporočiti Darsu v obliki vloge.

Iz Darsa so sporočili, da se lahko v višji in ugodnejši emisijski razred uvrstijo vozila na električni in vodikov pogon, pa tudi tista z motorjem na notranje zgorevanje, če so bila prvič registrirana 1. julija 2019 ali kasneje in imajo dovolj nizke specifične izpuste CO2 glede na okoljske cilje EU. »Vsa ostala težka vozila, ki ne izpolnjujejo pogojev, bodo razvrščena v emisijski razred 1. V tem razredu bodo tudi vsa vozila, za katera ne bo podana vloga za dodelitev drugačnega emisijskega razreda z ustreznimi dokazili,« so še pojasnili.

Ukrep za Dars ne bo imel večjih finančnih posledic, saj je zasnovan tako, da bodo vozila, ki spadajo v najnižji razred, plačevala več, kot so do zdaj, za vse druge razrede pa se bo pristojbina ustrezno znižala. Dars torej s tem ne bo dobil nič več sredstev za vzdrževanje avtocest, kot jih je do zdaj.

Je pa res, da po slovenskih avtocestah vozijo tovornjaki z dokaj nizkimi izpusti CO2. Leta 2024 je najnovejšemu in najstrožjemu evropskemu emisijskemu standardu EURO 6 ustrezalo 71 odstotkov dvoosnih velikih tovornih vozil (v tem cestninskem razredu je bilo leta 2024 opravljenih pet odstotkov cestninskih kilometrov), 73 odstotkov triosnih vozil (štirje odstotki) in kar 94 odstotkov štiriosnih vozil, ki opravijo kar 91 odstotkov cestninskih kilometrov.

Po besedah vlade so se z zakonom o cestninjenju že pred slabim letom strinjali v Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, tako da večjega nasprotovanja ob uvedbi tega sistema ni pričakovati. Morda so se avtoprevozniki, ki so v Sloveniji močan lobi, s tem ukrepom strinjali, da so državi ponudili tolažilno nagrado, potem ko so uspešno dosegli spremembo podnebnega zakona. Pod pritiskom istih gospodarskih združenj, še posebej gospodarske zbornice, je bila tako iz podnebnega zakona proti koncu zakonodajnega postopka umaknjena določba, s katero bi ustavili subvencioniranje fosilnih goriv za avtoprevoznike.

Iz Darsa sicer pojasnjujejo, da je bila »diferenciacija cestninjenja glede na razrede CO2 uvedena skladno z zakonom o cestninjenju« in da podnebni zakon s tem ni neposredno povezan, sta pa oba zakona, podnebni in cestninski, nastajala v istem času.

Država je zdaj v protislovnem položaju. Z eno politiko nagrajuje to, da vozila avtoprevoznikov proizvajajo manj izpustov, z drugo pa subvencionira nadaljnjo rabo fosilnih goriv.