14. 5. 2008 | Mladina 19 | Ekonomija
KBC se zdaj zares umika iz NLB
Belgijska KBC je isti dan, ko je bil končan prvi krog za dokapitalizacijo NLB, začela postopek za prodajo svojih delnic v največji slovenski banki
Andre Bergen zapušča Slovenijo
© Irena Herak / Finance
Zadnji dan aprila je belgijska zavarovalniško-bančna skupina KBC sporočila, da je začela postopek za prodajo 34 odstotkov delnic, ki jih ima v NLB, in 50 odstotkov delnic, ki jih ima v NLB Vita. KBC je novico o začetku prodaje delnic NLB sporočila na dan, ko se je končal prvi krog dokapitalizacije NLB, v okviru katerega so imeli pravico do vpisa delnic obstoječi delničarji. KBC pri tej dokapitalizaciji seveda ni sodelovala. Danes, 9. maja, pa se je začel drugi krog prodaje delnic NLB, ki je namenjen domačim in tujim fizičnim in pravnim osebam. Naprodaj je 426.508 delnic, ki niso bile vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev v prvem krogu dokapitalizacije.
Predsednik uprave KBC Andre Bergen je sporočil, da so se potem, ko je leta 2006 postalo jasno, da ne morejo postati večinski lastnik NLB, po temeljiti preučitvi in hkrati z obžalovanjem odločili postati zgolj finančni investitor v NLB. Ker ima KBC strategijo, da želi biti večinska lastnica bank in zavarovalnic v regiji, se je odločila naložbo v NLB prodati. KBC zagotavlja, da bo novega lastnika izbrala v sodelovanju s slovensko vlado. Minister za finance Andrej Bajuk je po praznikih povedal, da odločitev KBC obžaluje. Pravi pa tudi, da se je slovenska vlada že v preteklosti odločila, da bo dolgoročno obdržala 25 odstotkov in eno delnico v lastniški strukturi NLB.
Nekdanji finančni minister Mitja Gaspari je za Finance povedal, da naveza NLB z belgijsko KBC, ki se je začela leta 2002, po njegovih ocenah nikakor ni slaba, čeprav ji nekateri ugovarjajo. Naši največji banki je prinesla dodatno znanje in dinamičnost, razvoja NLB pa ni ogrožala. »Kakšna bo 'nadomestna' lastniška sestava NLB zdaj, ko je KBC napovedala dokončen umik iz NLB, pa je povsem nejasno; bojim se, da ni povsem jasno niti glavnim akterjem v vladi,« svari Gaspari.
»Tako se ne delajo resne dokapitalizacije,« pa je Gaspari komentiral odločitev vlade za dokapitalizacijo NLB s 300 milijoni evrov. Vlada bi po njegovih besedah ravnala najbolj kredibilno, če ne bi v zadnjih predvolilnih mesecih naredila nobenih »nedodelanih rokohitrskih potez«, ki bi lahko škodovale NLB. »Veliko bolj modro bi bilo, če bi se s KBC dogovorili za neko dolgoročno sodelovanje. Menim tudi, da KBC ne bi neskončno vztrajala pri večinskem deležu in da bi privolila v denimo delež tik pod 50 odstotkov, ki je sprejemljiv,« je prepričan nekdanji guverner centralne banke.
Ekonomist Jože P. Damijan pa je na spletni strani razgledi.net napisal, da sedanja dokapitalizacija NLB ne bo dovolj, je pa nujna, iz letnih poročil banke namreč ugotavlja, da se kapitalska ustreznost NLB vztrajno znižuje. V sedanji neugodni finančni situaciji na svetovnih trgih po Damijanovem mnenju ni pričakovati velikega navala fizičnih oseb k dokapitalizaciji NLB. »Tako za reševanje kapitalske ustreznosti NLB ostane še tretji krog, v katerem naj bi - z začetkom 10. junija 2008 - sodelovali dobro poučeni vlagatelji. Zanje pa po eni strani seveda velja podoben zadržek kot pri fizičnih osebah - prodajna cena dokapitalizacijskih delnic NLB je absolutno previsoka. Hkrati pa je likvidnost teh delnic zelo omejena,« pravi Damijan. Umik KBC iz NLB po njegovih besedah lahko pomeni zgolj okleščenje razvojnega potenciala in provincializacijo NLB.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.