Erik Valenčič

 |  Mladina 19  |  Politika

Kdo so mladi domoljubi?

Marjanu Podobniku je uspelo na zadnji protest ob Dragonji privabiti tudi nekaj ducatov mladih radikalnih nacionalistov ter članov Društva Hervardi

/media/www/slike.old/mladina/hrvakahervardi.jpg

© Borut Krajnc

»Tu branimo slovenski pravni red, pravno državo, tu branimo slovensko ozemlje in morje in tu branimo ozemlje ter morje Evropske unije! Ostali bomo tu, dokler bo treba!« je sporočal Marjan Podobnik in se oklepal slovenske zastave, znova in znova, ves dan. Mediji so zgodbo pričakovano pograbili - tudi zrežirana je bila temu v prid, shod je bil namreč prijavljen med 13. in 20. uro - in ji dajali različne razsežnosti s poudarkom na Podobnikovih zahtevah po odstopu notranjega ministra Mateja in generalnega direktorja policije Romška.
Kljub izčrpnemu poročanju pa je večina medijev pozabila omeniti, kdo je pravzaprav branil mejo Slovenije in EU. Večina izmed 200 udeležencev se je dokaj hitro razpršila neznano kam in na mostu čez Dragonjo je ob Jorasu in Podobniku v glavnem vztrajalo le še nekaj ducatov članov Društva Hervardi, radikalnih nacionalistov in obritoglavcev v majicah z napisom Tukaj je Slovenija, ki je postal zaščitniški slogan zadnje generacije mladih nestrpnežev. Čeprav se o novih generacijah radikalnih nacionalistov ne poroča pogosto, je v Sloveniji prisotnih in organiziranih več različnih skupin, ki izrazito poudarjajo nacionalno pripadnost. Tako je nedavno skupina obritoglavcev ponovno obiskala Metelkovo v Ljubljani in z iztegnjenimi desnicami kričala »Sieg heil! Sieg heil!«, pa tudi tisti kljukasti križi po Ljubljani ter drugod se ne rišejo sami od sebe. Poleg tega zadnje čase prihaja do vse več nasilnih dejanj, ki jih povzročajo mladi radikalci. Ti obračunavajo predvsem s svojimi sovrstniki, ki pripadajo drugim subkulturam. Društvo Hervardi je malce drugačno. Kot pravijo na svoji spletni strani, združuje domoljube, ki jim je skupno ohranjanje vsega, kar je slovensko, njihov politični program pa temelji na velikoslovenskih težnjah. Hervardi so sicer leta 2005 od Urada vlade za informiranje dobili 300.000 tolarjev za organizacijo okrogle mize z naslovom Trdne meje, dobri medsosedski odnosi, leto pozneje pa še 200.000 tolarjev za javno razpravo Prihodnost Evrope in Slovenije v njej.
Podobnik je sicer vložil kar nekaj truda v prepričevanje prek mikrofona, da »tukaj zbrani ne sovražimo Hrvatov, spoštujemo svoje sosede, vendar hočemo, da tudi oni nas«. Ampak to ni preglasilo vpitja »prekleti ustaši«, ki je sledilo po nekajminutnem provizoričnem prerivanju s hrvaškimi policisti. Podobnik se kot direktor Zavoda 25. junij od tega sicer odločno ograjuje: »Že na avtobusih smo jim povedali, da so vsi šovinistični izpadi za nas nesprejemljivi. 'Tukaj je Slovenija' je izjemno pozitiven slogan, da pa lahko tukaj živijo samo Slovenci, pa je šovinizem.« Zanikal je, da so bili med protestniki tudi nestrpneži: »Kakšni obritoglavci? A ste že videli spletno stran Tukaj je Slovenija? To je zelo pozitivna stran. O kakšnih obritoglavcih govorite?« Vendar so prav ti obritoglavci na fotografiji na vrhu omenjene spletne strani. Z njimi pozira tudi Joško Joras.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.