23. 5. 2008 | Mladina 21 | Politika
Zaposlenost najbolj narašča med najnižje izobraženimi
Lani je bilo največ novih zaposlitev v gradbeništvu, kjer je povprečna bruto plača občutno nižja od bruto plače na ravni države
Rast zaposlenosti v Sloveniji je bila lani najvišja po osamosvojitvi. Objavljenih je bilo največ prostih delovnih mest, njihova stopnja pa se je prvič povzpela nad odstotek. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo konec decembra lani v Sloveniji 776.689 zaposlenih, to je za 27.462 ljudi ali 3,7 odstotka več kot konec leta 2006. V primerjavi z decembrom leta 2000 se je število zaposlenih povečalo za 91.467 ljudi ali 13,3 odstotka. Hkrati je precej upadlo število brezposelnih. Registrirana brezposelnost se je lani zmanjšala z 9,4 na 7,7 odstotka, anketirana brezposelnost pa s 6 na 4,9 odstotka. Stopnja anketirane brezposelnosti je bila nizka tudi v mednarodnem merilu, saj je bila za dobri dve odstotni točki nižja od povprečja v 27 državah EU. Zmanjševanje brezposelnosti se letos nadaljuje; aprila je bilo v Sloveniji 62.440 brezposelnih, to je 14 odstotkov manj kot aprila lani. Tako korenite spremembe na trgu dela so spodbudne. A hudič je v podrobnostih.
Banka Slovenije je v aprilskem poročilu o cenovni stabilnosti opozorila, da se je lani nadaljeval trend povečevanja deleža dolgoročno brezposelnih (gre za tiste, ki so brezposelni več kot 48 mesecev), ki traja že od leta 2005, hkrati pa se veča delež kratkoročno brezposelnih, torej tistih, ki so brezposelni manj kot leto dni. Podatki, ki jih je v januarski številki Gospodarskih gibanj objavil Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, kažejo, da se je stopnja brezposelnosti lani opazno zmanjšala le v skupini ljudi z višjo sekundarno izobrazbo, v skupini z najnižjo izobrazbo je bila približno enaka kot v povprečju leta 2006 (hkrati pa za približno odstotno točko nižja kot leta 2005), v skupini z najvišjo izobrazbo pa se sploh ni spremenila, to pomeni, da ostaja nespremenjena že vse od leta 2002.
Dodatno streznitev prinaša pregled statističnih podatkov o zaposlenosti. Ti kažejo, da je približno polovica skupnega povečanja zaposlenosti v lanskem letu že tretje leto zapored posledica visoke rasti zaposlovanja v gradbeništvu in dejavnostih, povezanih z nepremičninami, najemom in s poslovnimi storitvami. Res je sicer, da se je prvič po letu 2001 povečala tudi zaposlenost v predelovalnih dejavnostih, a le minimalno. Hkrati se je že tretje leto zapored povečalo zaposlovanje tujcev, od tega najbolj v gradbeništvu, kjer je bila izdana približno polovica novih delovnih dovoljenj za tujce. Povečanje števila delovnih dovoljenj za 31,7 odstotka je sestavljalo kar okoli dve petini povečanja povprečnega števila formalno delovno aktivnih v lanskem letu. Tako se je blažilo pomanjkanje delovne sile, ki je bilo najbolj izrazito pri poklicih za preprosta dela in v gradbeništvu. Število delovnih dovoljenj za tujce se povečuje tudi letos. Marca letos jih je bilo že 72.090 ali 9,5 odstotka več kot januarja. Od januarja do marca se je najbolj povečalo število sezonskih dovoljenj za delo v gradbeništvu, marca jih je bilo skupaj 6307 oziroma le 26 manj kot oktobra lani, ko jih je bilo največ v letu 2007. Posebej skrb zbujajoče je, da so se lani potrebe po delavcih in tudi realizirane zaposlitve bolj povečale za poklice, za katere je potrebna osnovno- ali srednješolska izobrazba, kot za poklice, za katere je potrebna višje- ali visokošolska izobrazba. Bole navaja, da je bilo povečanje zaposlenosti v lanskem letu posledica »izključno povečanja stopnje zaposlenosti v najnižji izobrazbeni skupini primarne in nižje sekundarne izobrazbe in, v najboljšem primeru, stagnacije stopnje zaposlenosti v višjih skupinah izobrazbe«. To seveda ne preseneča, če vemo, da so bile investicije v gradbene objekte lani glavni generator povečanja rasti gospodarstva. Enako skrb zbujajoče se mu zdi, da se je lani izrazito povečal delež začasno zaposlenih, in to v absolutni vrednosti in relativno glede na evroobmočje. Tako je bil delež začasno zaposlenih v tretjem četrtletju leta 2007 kar za približno dve odstotni točki večji kot v tretjem četrtletju leta 2006, relativno glede na evroobmočje pa se je delež števila začasno zaposlenih več kot potrojil glede na isto obdobje leta 2006. Število začasno zaposlenih se je torej lani povečalo kar za približno 18.000 zaposlenih, pri čemer je bilo tako rekoč vse povečanje v skupini s primarno oziroma z nižjo sekundarno izobrazbo. »Visoki deleži začasno zaposlenih (precej višji kot v evro območju), kakor tudi hitrost povečevanja začasno zaposlenih ne govorijo v prid trditve o veliki nefleksibilnosti trga dela v Sloveniji - na segmentu nižje izobraženih zagotovo ne!« še ugotavlja Bole. Ob tem naj dodamo, da je po podatkih državnega statističnega urada septembra lani več kot 60 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu prejemalo bruto plačo, ki je bila nižja od povprečne bruto plače v državi. Delež zaposlenih v gradbeništvu, ki so prejemali minimalno plačo, pa je bil še enkrat večji od deleža zaposlenih z minimalno plačo na ravni države.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Delovna mesta le na papirju
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.