intervju / Dr. Mladen Dolar, filozof

Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006).

Filozofi ste pogosto pozabljeni, nato pa pridejo trenutki, večinoma so to krize ali revolucije, ko postanete neznansko popularni. Ste filozofi krivi za preobrate in revolucije, za občasno nezadovoljstvo množic ali si vas množice zgolj sposodijo?

> Ni splošne resnice o filozofih in tudi filozofi sami si različno predstavljamo, kaj je vloga filozofije. Ravno tako bi bilo arogantno misliti, da imamo takšno moč - razburkati množice in kar tako spreminjati svet. A če zveza med filozofijo in revolucijami ni neposredno vzročna, vendarle obstaja. Filozofija deluje na daljši rok in dogaja se kot nekaj, kar je Hegel imenoval tiho tkanje duha. Duh tiho tke in »potem se nekega lepega jutra zbudimo in malik leži na tleh«, pravi Hegel (sklicujoč se na Diderota). So francosko revolucijo zakuhali filozofi? Ne, je pa bila filozofija del družbenega gibanja razsvetljenstva. Cela generacija razsvetljenskih filozofov je podala koncepte tistega časa, izdelala je program, in ko je nato prišlo do revolucije, so njihove ideje dobile, denimo, obliko deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Tudi leta 1968, ko so prvič po strmem razvoju po drugi vojni osnovni mehanizmi legitimiranja in organizacije življenja in vednosti zašli v krizo, je filozofija prispevala velik delež, denimo s frankfurtsko šolo, francoskim strukturalizmom ...