Urša Marn

26. 6. 2008  |  Mladina 26

Proračunska prevara

Vlada se hvali s proračunskim presežkom, ne pove pa, da je presežek utemeljila na popolnoma nerealnih pričakovanjih prilivov iz evropske blagajne

Minister za finance Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša zavestno zavajata javnost, ko trdita, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov.

Minister za finance Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša zavestno zavajata javnost, ko trdita, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov.
© Matej Leskovšek

Vladna napoved, da bo letošnje proračunsko leto zaključila s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov, je predvolilni trik, namenjen izključno zavajanju javnosti. Realnost obeta precej slabši izid, kar vlada dobro ve, a se dela neumno. Po najbolj črnem scenariju se bo letošnje proračunsko leto namesto s presežkom končalo s primanjkljajem v višini odstotka bruto domačega proizvoda. Po napovedi vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi BDP Slovenije v letošnjem letu znašal 36,3 milijarde evrov. Odstotek BDP torej pomeni 363 milijonov evrov veliko luknjo v državni blagajni. Kako je mogoče, da se je vlada zmotila za dobrih 430 milijonov evrov? Ne gre za napako. Izvirni greh se skriva v popolnoma utopični oceni vlade o prilivih iz evropske blagajne.
Konec maja je državni zbor sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Vlada je z rebalansom zmanjšala letošnje proračunske odhodke za slabih petdeset milijonov evrov na 8816 milijonov evrov in povečala proračunske prihodke za dobrih 250 milijonov evrov na 8885 milijonov evrov. S to potezo je 230,4 milijona evrov proračunskega primanjkljaja spremenila v 69,4 milijona evrov proračunskega presežka, kar je podvig, ki v vsej zgodovini samostojne Slovenije ni uspel še nobeni vladni koaliciji. Vlada se je s presežkom hvalila že pred meseci, ko je rebalans šele pripravljala, s čimer je na primer dodatno spodbujala apetite sindikatov javnega sektorja v pogajanjih o dvigu plač.
Glede na to, da ima Slovenija daleč najvišjo inflacijo v evroobmočju in da je lani kar dvanajst držav EU imelo boljši proračunski položaj od nas, bi proračunski presežek, pa čeprav minimalen, brez dvoma blagodejno vplival na vzdržnost javnih financ, še posebej v luči ne prav spodbudnih napovedi o gospodarski rasti v letošnjem in prihodnjem letu. Žal podatki iz rebalansa kažejo, da vlada napovedanega proračunskega presežka ne namerava doseči z zategovanjem pasu - kar bi bilo logično -, saj je skupne izdatke zmanjšala le za skromnih 50 milijonov evrov ali komaj dobrega pol odstotka. Prav tako presežek ne temelji na povišanih prihodkih, saj je večji del dodatnega denarja namenila povečanju postavk na ministrstvih za okolje, delo in gospodarstvo. Veliki preobrat je tako lahko le rezultat planiranih prilivov iz bruseljske blagajne.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.