Urša Marn

26. 6. 2008  |  Mladina 26

Proračunska prevara

Vlada se hvali s proračunskim presežkom, ne pove pa, da je presežek utemeljila na popolnoma nerealnih pričakovanjih prilivov iz evropske blagajne

Minister za finance Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša zavestno zavajata javnost, ko trdita, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov.

Minister za finance Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša zavestno zavajata javnost, ko trdita, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov.
© Matej Leskovšek

Vladna napoved, da bo letošnje proračunsko leto zaključila s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov, je predvolilni trik, namenjen izključno zavajanju javnosti. Realnost obeta precej slabši izid, kar vlada dobro ve, a se dela neumno. Po najbolj črnem scenariju se bo letošnje proračunsko leto namesto s presežkom končalo s primanjkljajem v višini odstotka bruto domačega proizvoda. Po napovedi vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi BDP Slovenije v letošnjem letu znašal 36,3 milijarde evrov. Odstotek BDP torej pomeni 363 milijonov evrov veliko luknjo v državni blagajni. Kako je mogoče, da se je vlada zmotila za dobrih 430 milijonov evrov? Ne gre za napako. Izvirni greh se skriva v popolnoma utopični oceni vlade o prilivih iz evropske blagajne.
Konec maja je državni zbor sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Vlada je z rebalansom zmanjšala letošnje proračunske odhodke za slabih petdeset milijonov evrov na 8816 milijonov evrov in povečala proračunske prihodke za dobrih 250 milijonov evrov na 8885 milijonov evrov. S to potezo je 230,4 milijona evrov proračunskega primanjkljaja spremenila v 69,4 milijona evrov proračunskega presežka, kar je podvig, ki v vsej zgodovini samostojne Slovenije ni uspel še nobeni vladni koaliciji. Vlada se je s presežkom hvalila že pred meseci, ko je rebalans šele pripravljala, s čimer je na primer dodatno spodbujala apetite sindikatov javnega sektorja v pogajanjih o dvigu plač.
Glede na to, da ima Slovenija daleč najvišjo inflacijo v evroobmočju in da je lani kar dvanajst držav EU imelo boljši proračunski položaj od nas, bi proračunski presežek, pa čeprav minimalen, brez dvoma blagodejno vplival na vzdržnost javnih financ, še posebej v luči ne prav spodbudnih napovedi o gospodarski rasti v letošnjem in prihodnjem letu. Žal podatki iz rebalansa kažejo, da vlada napovedanega proračunskega presežka ne namerava doseči z zategovanjem pasu - kar bi bilo logično -, saj je skupne izdatke zmanjšala le za skromnih 50 milijonov evrov ali komaj dobrega pol odstotka. Prav tako presežek ne temelji na povišanih prihodkih, saj je večji del dodatnega denarja namenila povečanju postavk na ministrstvih za okolje, delo in gospodarstvo. Veliki preobrat je tako lahko le rezultat planiranih prilivov iz bruseljske blagajne.

Porazno vladno planiranje

Po rebalansu naj bi iz evropske blagajne v slovenski proračun letos priteklo 783 milijonov evrov (po originalnem proračunu bi morali dobiti še več, kar 801,5 milijona evrov), medtem ko naj bi v evropsko blagajno odteklo 375,3 milijona evrov. Tako naj bi iz evropske blagajne dobili kar 407,7 milijona evrov več sredstev, kot naj bi jih vanjo vplačali. Enkratno, če bi bilo realno. A pretekle izkušnje kažejo, da je upanje, da bo iztržek tako velik, jalovo. Znesek 783 milijonov evrov za leto 2008 je kar več kot dvakrat višji od zneska za lani, ko smo iz bruseljske blagajne dobili 347,2 milijona evrov, vanjo vplačali 355,9 milijona evrov in tako ustvarili skoraj 8,7 milijona evrov primanjkljaja. A to še ni vse. Podatki kažejo, da se je vlada že lani krepko uštela pri oceni o izkupičku iz EU. V rebalansu proračuna za leto 2007 je namreč predvidela, da bo iz evropske blagajne načrpala 582,1 milijona evrov, toda dejansko jih je načrpala samo 347,2 milijona evrov, le slabih 60 odstotkov. Hkrati je predvidela, da bo v bruseljsko blagajno vplačala 317,1 milijona evrov, a je dejansko vplačala 355,9 milijona evrov, torej kar 38,8 milijona evrov več, kot je bilo predvideno z rebalansom. Namesto da bi Slovenija v razmerju do evropskega proračuna lani ustvarila neto proračunski presežek v višini 264,9 milijona evrov, je realizirala neto proračunski primanjkljaj. Povedano drugače: namesto neto prejemnikov smo bili neto plačniki, kar je hud udarec za zagovornike vstopa v EU in hkrati dokaz, da se državni uradniki kljub večletni praksi še vedno niso izurili v črpanju evropskih sredstev. Čeprav so bile številke v letih 2005 in 2006 bolj spodbudne od lanskih, tudi z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni. V letu 2005 smo v evropsko blagajno dali 286 milijonov in dobili 302 milijona ter ustvarili presežek 16 milijonov evrov, v letu 2006 pa smo dali 288 milijonov, dobili 348 milijonov in ustvarili presežek 60 milijonov evrov.
Da je vladno planiranje glede vplačil in izplačil v evropsko blagajno slabo, dokazuje tudi analiza o črpanju iz kohezijskega in strukturnih skladov v letu 2007, ki jo je pretekli mesec objavila Evropska komisija. V tej analizi ugotavlja, da se je lani med desetimi novimi članicami EU v napovedi o prilivih sredstev iz bruseljske blagajne za programsko obdobje 2004-2006 najbolj zmotila Slovenija, najmanj pa Malta in Latvija. V istem dokumentu Evropska komisija še ugotavlja, da je Slovenija do konca lanskega leta realizirala 71,9 odstotka razpoložljivih sredstev iz kohezijskega in strukturnih skladov za programsko obdobje 2004-2006, s čimer se po uspešnosti črpanja uvršča na peto mesto med deseterico novih članic EU. Prehitele so nas Madžarska, Estonija, Malta in Latvija. Slovenija se bo morala še zelo potruditi, da bo preostalih 28,1 odstotka sredstev iz kohezijskega in strukturnih skladov za staro programsko obdobje realizirala pred iztekom predpisanih rokov. Pri strukturnih skladih se rok za črpanje izteče konec leta 2008, pri kohezijskem skladu pa konec leta 2010.
Nalogo še dodatno otežuje dejstvo, da se mora vlada danes ukvarjati tako z zaostalimi obveznostmi iz starega programskega obdobja kot tudi s črpanjem sredstev iz novega programskega obdobja 2007-2013, pri čemer je razpoložljivih sredstev v novem obdobju štirikrat več kot v starem. Če se vlada dela ne bo lotila resno, bo lep zalogaj razpoložljivih iz starega programskega obdobja propadel.

Tolažba z avansi

Pričakovali bi, da se bo vlada iz preteklih napak kaj naučila. A žal podatki za letošnje leto kažejo nasprotno. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo iz bruseljske blagajne od predvidenih 783 milijonov načrpali dobrih 92 milijonov evrov, kar pomeni komaj 11,78-odstotno realizacijo. Daleč najslabše smo se odrezali pri črpanju sredstev iz naslova strukturne politike, saj je bila tu realizacija komaj 5,42-odstotna. Hkrati smo v prvih petih mesecih letošnjega leta v bruseljsko blagajno od predvidenih 375 milijonov evrov izplačali 183 milijonov evrov, kar pomeni 48,77-odstotno realizacijo. Tako je vlada v državnem proračunu do konca maja ustvarila 90,8 milijona evrov veliko luknjo.
Res je sicer, da je bilo razmerje med prilivi in odlivi, ki so vezani na EU, konec maja negativno le v državnem proračunu, medtem ko je imela Slovenija na ravni celotne države 47 milijonov evrov plusa. Toda s tem se ne gre tolažiti. Od 230 milijonov evrov, kolikor je Evropska komisija Sloveniji plačala do konca maja, je bilo dobrih 220 milijonov evrov predplačil, preostalih 9,5 milijona pa plačil, ki jih je Evropska komisija različnim podjetjem, institucijam ali fizičnim osebam v Republiki Sloveniji nakazala neposredno, torej mimo državnega proračuna. Če od 230 milijonov odštejemo 183 milijonov evrov, kolikor so do konca maja znašali proračunski odlivi v evropsko blagajno, dobimo 47 milijonov evrov. Vendar nas ta številka ne sme preslepiti, saj so avansi kot prihodek proračuna evidentirani šele, ko nastanejo dejanski upravičeni izdatki za izvajanje programov EU. Dokazovanje upravičenosti izdatkov pa ni preprosto. Evropska komisija zahteva natančna dokazila o izvedenih projektih in stroških. Tu ni milosti, zato nas avansi, ki se vodijo na posebnem računu pri Banki Slovenije, ne smejo uspavati. Poleg tega avansi v ničemer ne spremenijo dejstva, da je vladna napoved o letošnjih prilivih iz evropske blagajne utopična. Pred nami so poletne počitnice, predvolilna kampanja, septembrske volitve in sestavljanje nove vladne koalicije. Po najbolj optimistični varianti se bo ta proces končal konec oktobra. Poleg tega je treba vedeti, da so istega leta v državni proračun povrnjena samo sredstva iz evropske blagajne za tiste zahtevke, ki so pripravljeni do 15. novembra. Zahtevki, ki jih Slovenija Evropski komisiji posreduje po tem datumu, so povrnjeni šele v proračunu naslednjega leta, torej šele leta 2009. To pa pomeni, da je čas za črpanje evropskih sredstev bistveno krajši, kot si predstavlja laična javnost. Vlada ima za uresničitev obljube o 783 milijonih prilivov iz evropske blagajne na voljo le še slabih pet mesecev.

Navidezni presežek

Predvidimo, da vladi uspe ponoviti lansko realizacijo. V tem primeru bi namesto načrtovanih 783 milijonov evrov iz bruseljske blagajne dejansko načrpala 467 milijonov evrov. Skupni prihodki državnega proračuna bi tako namesto predvidenih 8885 milijonov evrov znašali le 8569 milijonov evrov. Ob nespremenjenih odlivih v bruseljsko blagajno končni izid letošnjega proračuna ne bi bil presežek v višini 69,4 milijona evrov ali 0,2 odstotka BDP, pač pa primanjkljaj v višini 246,6 milijona evrov ali 0,7 odstotka BDP. Še slabši scenarij se obeta, če bo realizacija nižja od lanske, kar je mogoče. Če namreč vemo, da je bila realizacija prilivov iz evropskega proračuna v prvih petih mesecih letošnjega leta samo 11,78-odstotna, je utopično pričakovati, da se bo ta odstotek do 15. novembra dvignil na 60 odstotkov. Uspeh bi bil že, če bi pristali pri petdesetodstotni realizaciji, kar bi ob koncu leta še vedno pomenilo proračunski primanjkljaj v višini dobrih 322 milijonov ali 0,9 odstotka BDP. Nimamo opravka z neko namišljeno, papirno številko, ampak z realnim minusom, ki ga bodo morali pokriti državljani in podjetja.
Da je proračunski presežek v rebalansu letošnjega proračuna »v najboljšem primeru rezultat napačne presoje finančnih tokov med Slovenijo in EU, lahko pa gre za namerno zavajanje«, so v majski številki Gospodarskih gibanj opozorili ugledni ekonomisti Jože Mencinger, Velimir Bole in France Križanič iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Celo če bomo do konca letošnjega leta iz blagajne EU dobili približno toliko, kolikor bomo vanjo vplačali, bo to po mnenju analitikov EIPF pomenilo, da se bo domnevni proračunski presežek v višini 69,4 milijona evrov spremenil v primanjkljaj blizu enega odstotka BDP. »Od kod misel, da bo letošnje leto iz blagajne EU prineslo kar 408 milijonov presežka? Po rebalansu naj bi kar 414 milijonov evrov dobili za strukturno in 105 milijonov za kohezijsko politiko. Zares? Za prvo smo v letu 2007 dobili 57 milijonov, v letu prej 85 milijonov in v letu 2005 36 milijonov evrov, za drugo pa 31, 21 in 8 milijonov evrov. Bomo v letu 2008 pobrali vse, kar bi morda morali pobrati že prej? Morda. A za zdaj se milijoni iz EU zde golob na strehi, ki z realnostjo nima veliko opraviti,« meni Mencinger. Da je vlada glede prilivov iz evropske blagajne pretirano optimistična, se strinja tudi Milan M. Cvikl, poslanec SD in nekdanji minister za evropske zadeve: »Letošnji proračunski presežek temelji na predpostavki, da bomo iz evropske blagajne načrpali 783 milijonov evrov ali 2,16 odstotka BDP, kar je nerealno. Po najbolj optimistični varianti je iz evropske blagajne na letni ravni mogoče načrpati okoli 566 milijonov evrov ali 1,56 odstotka BDP.« Po mnenju Bogomirja Kovača, predavatelja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je letošnji minimalni proračunski presežek »rezultat računovodskega hokus-pokusa«, s katerim vlada pod vprašaj postavlja lastno verodostojnost. Res je sicer, da podobne manevre lahko zasledimo tudi pri nekaterih drugih državah EU, a to zagotovo ne more biti tehten argument, da tako ravna tudi vlada Janeza Janše. Realno stanje javnih financ zahteva varčevanje, ne pa trošenje. Nekdanji finančni minister, zdaj pa dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor je pred tednom dni v intervjuju za Mladino opozoril, da bi Slovenija glede na svojo demografsko sliko, ki je ena najslabših v Evropi, morala imeti enega največjih proračunskih presežkov. »V dobrih letih bi morali ustvarjati rezervo za slaba leta. Izračuni namreč kažejo, da se v slabih letih celo majhen presežek zlahka prevede v primanjkljaj blizu ali celo prek treh odstotkov BDP, kar pomeni kršitev maastrichtskih kriterijev.« Mramorjevo opozorilo je toliko bolj tehtno, če vemo, da se bo predvideni proračunski primanjkljaj zaradi nerealne vladne ocene o prilivih iz evropske blagajne po vsej verjetnosti spremenil v proračunski primanjkljaj. Pričakovali bi, da bo vlada opozorila ekonomistov vzela resno. A smo bili priča prav nasprotni reakciji.
Finančno ministrstvo je objavilo demanti, v katerem je navedbe analitikov EIPF označilo za »zavajajoče in neobjektivne«. Ministrstvo naj bi namreč predvideni presežek pripravilo »na podlagi realnih makroekonomskih izhodišč in na podlagi konservativnega načrtovanja prihodkov«. Toda bolj kot to, kar je ministrstvo povedalo, je zanimivo tisto, česar ni. V demantiju ni niti z eno samo besedo zanikalo izračuna EIPF glede preveč optimističnih pogledov na bilanco vplačil in izplačil v evropsko blagajno. Pravzaprav se ministrstvo temeljne poante sploh ni dotaknilo, zaradi česar bi lahko celo pomislili, da je ekipa Andreja Bajuka prebrala napačen članek.
To sicer ni prvič, da vlada zanika dobronamerna opozorila ekonomske stroke. Spomnimo se samo, kako je gladko preslišala svarila Banke Slovenije, da utegne preveč sproščena fiskalna politika močno povečati inflacijo. Svarila so se izkazala za upravičena, saj ima Slovenija že skoraj leto dni najvišjo inflacijo v evroobmočju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.