3. 7. 2008 | Mladina 27 | Ekonomija
Spet rekordna inflacija ...
... ki se še ne bo umirila
Zaskrbljeni komisar Joaquin Almunia
© Borut Krajnc
V juniju že vrsto let nismo zasledili tako visoke mesečne rasti cen. Cene življenjskih potrebščin so se namreč povišale za 0,9 odstotka, kar 0,7-odstotne točke so k temu povečanju prispevali naftni derivati, so v ponedeljek povedali na statističnem uradu. Zaradi naftnih derivatov so se že drugi mesec zapored občutno podražile stanovanjske storitve, med katere sodijo tudi stroški za ogrevanje. Kurilno olje za ogrevanje se je v juniju podražilo za 10,9 odstotka, plin za 1 odstotek in daljinsko ogrevanje za 0,9 odstotka.
Stanovanjske storitve so bile junija letos v primerjavi z junijem lani dražje kar za 13,4 odstotka. Računi za goriva za ogrevanje, elektriko in plin so v letu dni poskočili za 20,7 odstotka, samo kurilno olje za ogrevanje za 54,9 odstotka, plin za 26,6 odstotka, cene za daljinsko ogrevanje pa za 10,1 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji povečale za 4,1 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa so bile junija letos višje kar za 7 odstotkov, kar je največja rast na letni ravni po letu 2002.
Nov rekord so pri letni mesečni stopnji inflacije za evroobmočje izmerili tudi na evropskem statističnem uradu. Junija so se namreč cene življenjskih potrebščin po prvi oceni dvignile za 4 odstotke, kar je največ po uvedbi evra. Evropski komisar za monetarne in ekonomske zadeve Joaquin Almunia je v evropskem parlamentu zaradi te rasti izrazil resno skrb. Rast je po njegovi oceni bolj posledica podražitev energije in blaga za široko potrošnjo kot špekulacij. Enako visoko rast cen življenjskih potrebščin Almunia pričakuje tudi v prihodnjih mesecih.
Po komisarjevih besedah je najpomembneje, da se »izognemo inflacijski spirali cen in plač«, kar je državam članicam evroobmočja do zdaj dobro uspevalo. Joaquin Almunia je vnovič izpostavil stališče ministrov iz držav članic evroobmočja, da je treba plače dvigovati zgolj v skladu z rastjo produktivnosti. »To je najboljši način ohranjanja kupne moči in izogibanja inflacijski spirali,« je pojasnil.
Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz je v svoji kolumni za Project Syndicate pojasnil, da je po njegovem mnenju težava pri centralnih bankah, ki svojo politiko gradijo na ciljni inflaciji. Po tej teoriji dvignejo obrestno mero takoj, ko inflacija preseže določeno raven. V tej tezi je malo ekonomske teorije in empiričnih dokazov. Ni pričakovati, da bi inflacijo lahko preprosto znižali zgolj z dvigom obrestne mere, ne glede na razlog za rast cen, pravi Stiglitz. Razvitim državam in državam v razvoju zato svetuje, naj čim prej nehajo določati ciljno inflacijo. Dovolj težav imajo že zaradi rasti cen hrane in energije. Šibkejše gospodarstvo in višja brezposelnost, ki sta posledica politike ciljne inflacije, ne bosta imela večjega vpliva na inflacijo, le preživetje bo v teh razmerah težje. Globaliziran svetovni trg se sooča s posledicami liberalizacije trgovine. Njeni zagovorniki so po Stiglitzevih besedah pretirano hvalili njene prednosti, nikoli pa niso pošteno omenjali tveganj, za katera trgi ponavadi nimajo ustreznih varovalk. Prav tako ugleden ekonomist Paul Krugman pa pravi, da se je treba bati predvsem strahu pred inflacijo, ker lahko privede do političnih odločitev, ki slabe gospodarske razmere še poslabšajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.