Staš Zgonik

 |  Mladina 27  |  Družba

Največje smetišče na svetu

/media/www/slike.old/mladina/plastikatrashpattern.jpg

Ni na Kitajskem, kot bi verjetno sprva pomislili. Ne, razteza se čez skoraj ves severni del Tihega oceana, od Kalifornije do Japonske. Gre za dve ločeni enoti, vzhodno in zahodno, skupaj pa za tako imenovano »Veliko oceansko smetiščno zaplato«, ki je nastala zaradi vrtinčenja morskih tokov. V središču vrtenja, kjer so tokovi najšibkejši, se nabirajo odpadki. Gre seveda predvsem za plastiko, ki se ne razgrajuje oziroma zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi počasi razpada na vedno manjše delce. Ti lebdijo tik pod površjem, zato jih je iz zraka težko opaziti (obstajajo pa zanimive slike iz vesolja). Prav tako tudi od blizu ni mogoče videti gore smeti, saj je koncentracija delcev le približno 3 do 4 na kvadratni meter. A če upoštevamo, da je vsa površina te zaplate po grobih ocenah v najboljšem primeru velika »le« toliko kot ameriška zvezna država Teksas, v najslabšem pa obsega dvakratno površino ZDA, potem ne čudi, da naj bi tam plavalo kakih sto ton odpadnih delcev. 80 odstotkov plavajočih delčkov naj bi izviralo s kopnega, preostanek naj bi odvrgle ladje.
Območja z največjo koncentracijo delcev sicer niso ravno bogata z morskim življem. A delce spremembe v morskih tokovih redno zanašajo na nekatera tihomorska otočja in obale celin, kjer pa se spremenijo v »serijske morilce«: žival, ki zaužije preveč plastičnih delcev, pogine in se v nekaj letih razgradi, plastika pa začne iskati nov želodec. Po pisanju LA Timesa od pol milijona mladičev albatrosov, ki se vsako leto zvalijo na otočju Midway, kar dve petini pogineta zaradi plastike, s katero jih po pomoti hranijo njihovi starši.
Po ocenah Združenih narodov iz leta 2006 sicer vsaka kvadratna milja oceana vsebuje povprečno kar 46 tisoč plastičnih delcev, pri čemer se seveda koncentracije po posameznih območjih lahko močno razlikujejo. Greenpeace ocenjuje, da v morju konča desetina letne svetovne proizvodnje plastike, katere koncentracija delcev je v nekaterih predelih za šestkrat večja od koncentracije planktona.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.