Urša Marn

10. 7. 2008  |  Mladina 28  |  Politika

Reševalna akcija za NLB

Vlada je s slabo domišljeno dokapitalizacijo NLB prek podjetij v državni lasti dokazala, da ne zna učinkovito upravljati z državnim premoženjem

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, trdijo, da vlada ni nikogar prisiljevala v nakup delnic Nove Ljubljanske banke.

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, trdijo, da vlada ni nikogar prisiljevala v nakup delnic Nove Ljubljanske banke.
© Borut Krajnc

Ni dvoma, da je bila dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke nujna. Kapitalska ustreznost NLB se je v zadnjih letih slabšala, hkrati se je zmanjšal delež lastniškega kapitala v celotni bilančni vsoti, poslabšalo pa se je tudi pokritje izdanih kreditov z depoziti. NLB je zaradi tega kapitalsko ustreznost že lani popravila z dobrimi tristo milijoni evrov, z letošnjo dokapitalizacijo pa je dobila še dodatnih tristo milijonov evrov kapitala. Toda vprašanje je, ali se je vlada reševanja kapitalske ustreznosti NLB res lotila v pravem času in na pravi način. Poznavalci so enotni v oceni, da je bil izbran skrajno neugoden čas, da je bila cena za delnico - ta je znašala 334 evrov in je za skoraj trikrat presegala knjigovodsko vrednost - previsoka, dodajajo pa tudi, da bi dokapitalizacija verjetno doživela polom, če ne bi vlada v odkup delnic NLB prisilila nekatera podjetja v državni lasti.
»Potreba po dokapitalizaciji je izhajala iz poslovanja banke oziroma rasti obsega poslov. Šlo je torej za vprašanje, ali omogočiti razmeroma normalno poslovanje banke in rast, ki jo trg še omogoča, ali pa zaradi kapitalskih omejitev to rast upočasniti, pri čemer bi banka izgubila boj za tržne deleže,« pravi dr. Marko Košak, predavatelj bančništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. A hkrati dodaja: »Čas za dokapitalizacijo ni bil najboljši zaradi razmer na mednarodnih finančnih trgih, ki so bile vse prej ugodne, pa tudi zaradi tega, ker so bile ob širitvi zadnje finančne krize banke ves čas v samem središču nastajanja težav in njihovega razreševanja. To se je odrazilo na naglo padajočih tečajih bančnih delnic in malokdo je v tem času naložbe v bančno dejavnost videl kot perspektivne. Hočeš nočeš so to usodo s panogo morale deliti tudi banke v Sloveniji, kar pomeni, da se je dostopnost do finančnih virov poslabšala ter da so tudi slovenske banke postale manj atraktivne za kapitalske naložbe.« Podobno razmišlja dr. Bogomir Kovač, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji nadzornik NLB: »Dokapitalizacija NLB je bila z vidika njenih razvojnih strategij nujna, prišla pa je veliko prepozno in v napačnem času glede na tržne razmere in finančno krizo.«
Po mnenju Kovača je vlada kot osrednja lastnica banke zamudila vlak. »Model dokapitalizacije je bil načeloma nevtralna rešitev, ki bi naj nadomestila zadrege pri izgubi strateškega partnerja. Banka je postala žrtev nedomišljenega stebričenja slovenskega finančnega sektorja in kadrovske kuhinje. Temeljna napaka je bila storjena, ko NLB ni stopila na borzo. Drugo napako je vlada naredila pri sodelovanju s KBC kot strateškim partnerjem, ki ga ni zadržala. Tretja napaka je, da z dokapitalizacijo še vedno zadržuje svojo prevladujočo vlogo v banki. Vse troje je dokaz, da vlada ostaja brez prave strateške usmeritve, kaj početi z NLB.« Še ostrejši je nekdanji minister za razvoj v Janševi vladi dr. Jože P. Damijan. Na spletni strani Razgledi.net je zapisal: »Ker sedanji vladi v treh letih in pol ni uspelo oblikovati boljše lastniške strukture za NLB, ki bi ji zagotavljala dovolj svežega kapitala za rast, NLB pa nujno potrebuje sveži kapital, se je vlada lotila dveh dokapitalizacij. In ker ne razume tržnega gospodarstva, se je za zadnjo v višini 300 milijonov evrov odločila povsem v napačnem času in na napačen način. V času, ko so vsi finančni trgi globoko v minusu, ko so cene delnic slovenskih blue chipov upadle za tretjino, se je vlada odločila za javno prodajo delnic po dva- do trikrat višjem razmerju cene glede na knjigovodsko vrednost, kot so na voljo delnice uglednih evropskih bank.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.