21. 8. 2008 | Mladina 34 | Ekonomija
Bodo neurja vlado prisilila v rebalans?
Letošnja neurja so povzročila že več škode kot vsa lanska
Po dežju ...
© Matej Leskovšek
Zaradi ogromne škode, ki so jo v poletnih mesecih povzročila neurja s točo, vlada razmišlja, da bi državnemu zboru predlagala rebalans proračuna. Ker naj bi letošnji proračunski presežek znašal 240 milijonov evrov in ne le dobrih 69 milijonov evrov, kot je bilo prvotno predvideno, je rebalans seveda mogoč, vlada pa se bo zanj odločila, če bo ugotovila, da trenutno razpoložljiva proračunska sredstva ne zadoščajo za kritje nastale škode.
Vlada sicer končne ocene škode letošnjih ujm še ni potrdila, po neuradnih podatkih pa zgolj škoda, ki jo je povzročilo neurje s točo 13. in 14. julija, presega 50 milijonov evrov. Kljub temu skupna vrednost pomoči, ki jo je vlada doslej zagotovila prizadetim območjem, znaša le približno tri milijone evrov. Od tega je vlada 682.000 evrov zagotovila za prve nujne interventne ukrepe pri odpravi posledic neposredne materialne škode na objektih, po 500.000 evrov bo izplačala Rdečemu križu in Karitasu za humanitarno pomoč prizadetim, do 915.000 evrov bo zagotovila za sofinanciranje poseka poškodovanega gozdnega drevja in gradnjo za to nujno potrebnih gozdnih cest, hkrati pa bo za leto 2009 predlagala povečanje sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov v kmetijstvu s sedanjih 40 na 50 odstotkov. Po hudem neurju 8. avgusta je vlada za izvedbo prvih nujnih interventnih ukrepov za odpravo posledic neposredne materialne škode na stanovanjskih objektih trem prizadetim občinam namenila sredstva v skupni višini 200.000 evrov, hkrati pa je za sanacijo poškodovanega zdravstvenega doma Ilirska Bistrica dala enkratno pomoč v višini 26.000 evrov.
Da je škoda, ki so jo povzročila letošnja neurja, ogromna, kažejo tudi podatki zavarovalnic. Tako je samo Zavarovalnica Triglav v prvih sedmih mesecih letošnjega leta svojim zavarovancem izplačala več kot 60 milijonov evrov odškodnin, kar je trikrat toliko kot v celotnem lanskem letu. Glede na množičnost naravnih katastrof v Sloveniji v Zavarovalnici Triglav razmišljajo o dvigu zavarovalnih premij, po besedah predsednika uprave Triglava Andreja Kociča pa bi se temu lahko izognili samo, če bi prišlo do rasti obsega zavarovanj. Gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč seveda ne narašča le v Sloveniji, ampak povsod po svetu. Po podatkih medvladnega foruma Združenih narodov za podnebne spremembe je samo škoda, ki so jo povzročile nevihte, s 500 milijonov dolarjev v šestdesetih letih do konca prejšnjega stoletja narasla na enajst milijard dolarjev. Povedano drugače: v manj kot pol stoletja se je škoda zaradi neviht povečala za več kot dvajsetkrat. Po podatkih Statističnega urada RS celotna letna škoda zaradi naravnih nesreč v Sloveniji v povprečju znaša dva odstotka BDP, od tega največ zaradi posledic suš in poplav v kmetijski panogi. Po podatkih slovenskih zavarovalnic je pri nas zavarovanih približno 35 odstotkov kmetijskih zemljišč. Ta delež se je še zlasti povečal v zadnjih dveh letih, ko je država kmete s subvencijami začela spodbujati k sklenitvi zavarovanj. Hkrati v zadnjih letih narašča tudi število kasko zavarovanj avtomobilov in zavarovanj nepremičnin, še vedno pa odločno premalo razmišljamo o prilagoditvi gradnje podnebnim spremembam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.