Urša Marn

28. 8. 2008  |  Mladina 35

Recesija

Gospodarsko krizo čuti vse več slovenskih podjetij, tudi nekatera najuspešnejša. Če se bo zmanjševanje naročil nadaljevalo, se bo začelo odpuščanje delavcev.

Stojan Petrič, Kolektor: »V drugem polletju letošnjega leta pričakujem upad naročil. Po pesimističnem mnenju pa se bo takšna usmeritev nadaljevala še leta 2009. Zaradi tega se bodo začeli odpuščanje delavcev, racionalizacija poslovnih procesov, vsekakor pa tudi iskanje novih trgov.«

Stojan Petrič, Kolektor: »V drugem polletju letošnjega leta pričakujem upad naročil. Po pesimističnem mnenju pa se bo takšna usmeritev nadaljevala še leta 2009. Zaradi tega se bodo začeli odpuščanje delavcev, racionalizacija poslovnih procesov, vsekakor pa tudi iskanje novih trgov.«
© Barbara Reya / Finace

Pred dnevi je domačo javnost osupnil podatek Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, da so se lani realne plače v Sloveniji znižale najbolj v Evropski uniji. Na ravni EU so se realne plače lani glede na leto 2006 povprečno zvišale za 2,3 odstotka. Najbolj so zrasle v novih članicah, predvsem v Latviji, Litvi in Romuniji, najbolj pa so se zmanjšale v Sloveniji, Cipru, Španiji, Avstriji, na Češkem, Madžarskem in v Belgiji. Tako so se v Sloveniji realne plače lani znižale kar za 3,5 odstotka glede na leto poprej. Kako je to mogoče, če vemo, da so po podatkih državnega statističnega urada bruto plače v javnem in zasebnem sektorju lani nominalno zrasle za 5,9 odstotka, realno pa za 2,2 odstotka?
Vzrok za tako veliko razliko je v drugačnem zajemanju podatkov. Fundacija ne spremlja gibanja celotnih bruto plač v javnem in zasebnem sektorju, pač pa le gibanje osnovnih bruto plač, dogovorjenih po kolektivnih pogodbah v zasebnem sektorju. Pri zajemanju podatkov ne upošteva dodatkov k plači, kot so dodatek za delovno dobo, za delovno uspešnost ali trinajsta plača. Ker je v Sloveniji nagrajevanje sestavni del plačnega modela, se podatki fundacije ne ujemajo niti s podatki Ajpesa, po katerih so se v Sloveniji plače po kolektivnih pogodbah lani nominalno povečale za 6,1 odstotka, realno pa za 3,6 odstotka. Vendar to ne pomeni, da smo do podatkov fundacije lahko ravnodušni. Nasprotno. Podatki razkrivajo, da se je položaj najslabše plačanih delavcev v Sloveniji lani poslabšal kljub rekordni, kar 6,1-odstotni gospodarski rasti. »To je bil čas, ko so se na veliko delili dobički in visoke nagrade upravam, hkrati pa se ni dopustilo, da bi del tega dobili delavci, ki so prav tako prispevali k razvoju. Po podatkih Ajpesa so neto čisti dobički gospodarskih družb v Sloveniji lani znašali 3,5 milijarde evrov in so se glede na leto 2006 povečali za 39,1 odstotka. Očitno je, da so bili zaslužki usmerjeni predvsem v dividende ter nagrade upravam, ne pa v plače delavcev. Glede na to so bili protesti, ki smo jih sindikati pripravili lani in v začetku letošnjega leta, popolnoma upravičeni,« pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Vendar danes ni pravi trenutek za govorjenje o tem, da bi bilo položaj delavcev treba izboljšati. EU namreč prvič po uvedbi evra grozi recesija. V času visoke gospodarske rasti so najslabše plačani delavci v Sloveniji nazadovali, zdaj pa se lahko zgodi, da bodo prav oni tisti, ki se bodo morali prvi bati za svoja delovna mesta. Močan evro in zmanjšanje svetovne gospodarske rasti sta zaradi naraščajočih cen in zaradi tega nižje kupne moči gospodinjstev povzročila prvo skrčenje gospodarstva držav v območju evra, odkar je bila uvedena skupna valuta.
O recesiji uradno govorimo takrat, ko se bruto domači proizvod zmanjšuje dve četrtletji zapored. Podatki kažejo, da je evro območje blizu izpolnitve tega pogoja. BDP v območju evra se je v drugem četrtletju znižal za 0,2 odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem, v celotni EU pa za 0,1 odstotka. V največji evropski državi, Nemčiji, se je BDP v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem realno znižal za 0,5 odstotka. Poleg tega se je avgusta v Nemčiji občutno poslabšalo gospodarsko zaupanje, v proizvodnem in storitvenem sektorju. Negativno gospodarsko rast sta imeli tudi Francija in Italija, saj se je BDP od aprila do junija pri obeh znižal za 0,3 odstotka. Španija je v drugem četrtletju imela najnižjo gospodarsko rast od recesije leta 1993, Danska in Estonija uradno že doživljata recesijo, po mnenju analitikov pa naj bi se jima kmalu pridružila še Irska.
Za Slovenijo je ključno vprašanje, kako močno bodo razmere v zahodni Evropi vplivale na naše odprto gospodarstvo. »Slovenija je močno vpeta v vse mednarodne gospodarske tokove in zato zelo občutljiva za dogajanje predvsem na tistih tujih trgih, ki so njeni najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji. Zdaj nikakor še ne moremo govoriti o recesiji. Res pa je, da se v poletnih mesecih že kažejo prvi vplivi nižje konjunkture na svetovnih trgih, predvsem v ZDA, posledično v Evropi in deloma tudi v Sloveniji,« je optimistična Marjeta Šiško Debeljak iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Precej bolj zaskrbljeni so v podjetjih. »Umirjanje povpraševanja že čutimo ...« »Nobenega dvoma ni, da so prvi znaki recesije že prisotni ...« »Recesija se že pozna ...« »V zadnjem mesecu je prodaja obstala ...« »Krizo že čutimo...,« so najpogostejše besedne zveze, s katerimi predsedniki uprav pomembnih slovenskih podjetij opisujejo razmere. Slovenija prek 70 odstotkov vsega izvoza ustvari na trgih EU. Ker so naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice države, v katerih je zaznati upočasnitev gospodarske rasti, bo to po mnenju predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Boruta Meha brez dvoma vplivalo tudi na nižjo stopnjo rasti našega gospodarstva v drugi polovici leta. Med panogami, ki že občutijo zastoj v gospodarstvu, so proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, obdelava in predelava lesa ter sektor proizvodnje pohištva.
»Izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo posledice ohlajanja povpraševanja v Evropi čuti že od lanskega leta. Posebej je prizadeta kovinskopredelovalna industrija, ki ima opraviti še z rekordnimi vhodnimi cenami, predvsem jekla in energije, saj jih v tem obdobju v velikem spopadu za ohranjanje tržnih deležev ni mogoče pravočasno in v potrebni višini prenesti na kupce. Kombinacija tega z visoko vrednostjo evra v razmerju z drugimi valutami, predvsem z dolarjem, pri marsikom onemogoča preusmeritev na druge trge,« pravi Alojz Marij, predsednik uprave Kovinoplastike Lož, podjetja, ki je močno povezano zlasti z avtomobilsko, kovinskopredelovalno in pohištveno industrijo, torej s panogami, ki so najbolj na udaru. »Domača rekordna inflacija zvišuje tudi vse druge stroške, predvsem stroške dela, to pa ima za delovno intenzivne panoge hude posledice. Številna izvozno usmerjena podjetja so tudi razmeroma visoko zadolžena, kar ob sedanjih naraščajočih obrestih načenja finančno zdravje podjetij,« opozarja Marij. V takšnem položaju se mu zdi posebej skrb zbujajoč tog trg delovne sile, ki podjetjem z večino zaposlenih za nedoločen čas onemogoča vsaj začasno zmanjšanje števila zaposlenih. »Zaradi nekajletne v javnosti posebej intenzivno poudarjene dobre gospodarske rasti v Sloveniji, ki je bila v zadnjem času večinoma spodbujana z domačo investicijsko potrošnjo, bo streznitev težja kot sicer. Borzna in nepremičninska kriza, ki se je že preselila v Evropo in se bo v kratkem v vsej širini preselila tudi k nam, bo za slovenske gospodarstvenike izziv, kot je bil tisti v letih 1990 in 1991,« še dodaja Marij.
Da v Sloveniji gospodarstvo zastaja, potrjujejo statistični podatki. Vrednost novih naročil v slovenski industriji na medletni ravni upada že od lanskega decembra, ko se je v primerjavi s predlanskim decembrom znižala za 1,7 odstotka. Po zadnjih podatkih se je junija letos v primerjavi z lanskim junijem vrednost novih naročil v industriji znižala kar za 19,4 odstotka, skoraj za petino. Izvoz sicer še narašča, a v precej manjšem obsegu kot lani. Če bo naročil še naprej vedno manj, se bodo slovenska podjetja sčasoma znašla v resnih poslovnih težavah, te pa lahko povzročijo zmanjševanje proizvodnje in odpuščanje delavcev.
Po mnenju Stojana Petriča, predsednika uprave Skupine Kolektor, ene od vodilnih gospodarskih družb v državi, ima visoka vrednost evra večji vpliv na industrijo z nižjo dodano vrednostjo, to pa je značilnost slovenske industrije v primerjavi z razvito industrijo petnajstih članic EU. »Zato lahko pričakujemo zmanjšanje proizvodnje ter slabšanje poslovnih rezultatov podjetij. Ob visoki inflaciji in s tem pritiskih na rast plač pa še dodatne težave, ki bodo zmanjševale našo konkurenčnost v svetu.« Mnenja o tem, kako hitro slabšanje gospodarske rasti v ZDA in EU vpliva na slovensko gospodarstvo, so različna. Po Petričevem mnenju se vpliv pri nas čuti z zakasnitvijo šestih mesecev. »Zato pričakujem v drugem polletju letošnjega leta zmanjšanje naročil. Po pesimističnih predvidevanjih pa se bo takšna usmeritev nadaljevala še leta 2009. To bo povzročilo odpuščanje delavcev, racionalizacijo poslovnih procesov, vsekakor pa tudi iskanje novih trgov. Nobeno industrijsko podjetje, ki ima dodano vrednost manj kot 25.000 evrov na zaposlenega, dolgoročno ne more preživeti.« Nemirnejše gospodarsko obdobje lahko preživijo samo podjetja, ki bodo poslovne procese analizirala, jih racionalizirala in razmišljala o spremembah. »Pri tem je treba dati poudarek investiranju v nove razvojne projekte in povezovanju z inštituti znanja.« In kako lahko na pomoč priskoči država? »Predvsem mora intenzivno podpreti vse projekte, ki bi omogočali pridobivanje sredstev EU. Razpisne pogoje je treba poenostaviti v okviru tega, kar dopušča zakonodaja EU. Le tako lahko v letih po 2010 delno pričakujemo rast slovenskega gospodarstva,« svetuje Petrič. V Kolektorju menijo, da se bo zaradi sedanjih razmer obseg naročil letos zmanjšal za sedem do osem odstotkov. Obstaja pa bojazen, da se bo takšna usmeritev nadaljevala še leta 2009. Letos ne načrtujejo rasti, ampak ohranjanje prodaje na lanski ravni.
Ohlajanje čutijo tudi v Trimu Trebnje. »Sedanje razmere in predvidevanja za prihodnje mesece kažejo, da bomo zelo težko dosegli načrtovano višino prihodkov. Zdajšnja prodaja je dva odstotka večja od lanske, dobiček pa na ravni lanskega,« pravi predsednica uprave Tatjana Fink. »Škarje cen se iz meseca v mesec bolj zapirajo. Zato bomo morali za dosego načrtovanega dobička ob koncu leta sprejeti dodatne ukrepe za povečanje učinkovitosti in tudi za znižanje stroškov.«
Da je recesija pred vrati, se strinja tudi Sonja Gole, predsednica uprave novomeškega podjetja Adria Mobil, ki ima na izrazito konkurenčnem evropskem trgu avtodomov in prikolic kar 6,7-odstotni delež. »Časovni zaostanki v občutenju krize so navadno razmeroma kratki. Danes so že domala vsa podjetja tako ali drugače občutila posledice ohlajanja gospodarske dinamike, vendar bosta obseg in globina teh pojavov relativna glede na odprtost podjetij do novih trgov in novih poslovnih modelov.« Za Adrio Mobil je bilo lansko leto v poslovnem in proizvodnem smislu rekordno. »Seveda pa je tudi panoga karavaninga dovzetna za aktualne gospodarske usmeritve. Vplive že čutimo. Dvig cen surovin, nafte ter umirjanje potrošnje ustvarjajo zelo zahtevno okolje za doseganje načrtovanih ciljev, vendar smo v Adrii Mobilu v preteklih letih veliko vlagali v razvoj produktov, blagovne znamke in poslovne mreže, zato se ta trenutek uspešno spoprijemamo z nastalimi razmerami, čeravno brez posledic zmanjšanja gospodarske dinamike ne bo šlo.« Upad v panogi karavaninga na evropskem trgu naj bi bil kar 30-odstoten, zato naj bi se nekatera Adrii Mobilu konkurenčna podjetja že znašla v krizi. V luči tega ne preseneča odločitev Adrie Mobila, da 47 delavcem ne podaljša pogodb o delu za določen čas in da do konca leta enako ravna še pri sto delavcih s pogodbo o delu za določen čas. »Treba je spoštovati tržne zakonitosti in biti prilagodljiv, kar zadeva vplive okolja. Na prvem mestu je konkurenčnost, ta mora biti prioriteta že na ravni države, to pomeni, da je treba ustvariti ustrezno makroekonomsko okolje. Za dosego tega cilja si je treba prizadevati vse do podjetniške, pa tudi osebne ravni, saj sta proizvodnja in potrošnja neizogibno povezani. Spoprijemanje z recesijo je zahtevno, ker so v teh okoliščinah nujne odločitve, ki so v nasprotju z aktualno poslovno, gospodarsko in navsezadnje osebno prakso delovanja,« pravi Goletova.
Recesijo čutijo tudi v industrijah, na katere se osredotoča korporacija Hidria, kjer je danes zaposlenih že 2800 ljudi v 33 družbah na domala vseh celinah. »V Hidrii, ki svojo razvojno dejavnost usmerja v industrijo klimatizacije, gretja, hlajenja, avtomobilsko industrijo in industrijo električnih ročnih orodij, se zavedamo, da bodo konkurenčnost na zahtevnem globalnem trgu ohranjala samo podjetja, ki bodo intenzivno vlagala v razvoj znanja in visokih tehnologij,« pravi prvi mož Hidrie Edvard Svetlik. Zaradi tega so že leta 2006 odprli Inštitut Klima v Godoviču, letos so odprli Inštitut za avtomobilsko industrijo, načrtujejo pa še gradnjo Inštituta za materiale in tehnologije v Spodnji Idriji. Le hiter razvoj novih izdelkov, storitev in inovativnih proizvodnih procesov, hkrati pa stalno izboljševanje sedanjih izdelkov, je tisto, kar bo podjetjem omogočilo preživetje tudi v gospodarsko nemirnejših časih.
Ob pomanjkanju podpore države, ki je z neodzivnostjo na inflacijo in s spodbujanjem gospodarskega pregrevanja le prispevala k nastalim razmeram, bodo podjetja in zaposleni sicer še toliko bolj odvisni od sposobnosti vodstev podjetij. Najhuje bo v tistih podjetjih, kjer so v času »debelih krav« doživeli zamenjave uprav s politično pravovernimi kadri brez znanja in izkušenj. Njihove pomanjkljivosti se bodo pokazale zdaj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.