Jure Trampuš

 |  Mladina 37  |  Politika

Vojna proti finski televiziji

Evropski novinarji pišejo o svobodi tiska v Sloveniji, slovenska vlada pa išče zaroto

Po Matiji Grahu, Roku Kajzerju, Vidi Petrovčič, Robertu Škrjancu, Sandiju Frelihu, Ervinu Hladnik Milharčiču, Blažu Zgagi, Borutu Mekini,  Nataši Štefe in še kopici drugih slovenskih novinarjev, je prišel nov krivec. Tokrat je to Magnus Berglund, novinar finske nacionalne televizije YLE.

Po Matiji Grahu, Roku Kajzerju, Vidi Petrovčič, Robertu Škrjancu, Sandiju Frelihu, Ervinu Hladnik Milharčiču, Blažu Zgagi, Borutu Mekini, Nataši Štefe in še kopici drugih slovenskih novinarjev, je prišel nov krivec. Tokrat je to Magnus Berglund, novinar finske nacionalne televizije YLE.
© LEIF WECKSTRÖM/HBL

Ameriška nevladna organizacija Freedom House je v poročilu o medijski svobodi na Finskem za leto 2007 zapisala, »da je Finska ena izmed najbolj demokratičnih držav na svetu, z vlado, ki praviloma upošteva svobodo medijev«. Ista organizacija je poročilo o Sloveniji začela podobno. Zapisala je besede o tem, da slovenska ustava in slovenski pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, a hitro dodala, da so »poročila o vladnih pritiskih in vmešavanju v medije razlog za vedno večjo skrb«. Ko torej ugledna organizacija ocenjuje stanje svobode medijev v Sloveniji, se ji zdi odnos slovenske vlade do medijev problematičen, ko pa ocenjuje Fince in njihovo vlado, pa o političnih pritiskih ne govorijo.
Omenjeno poročilo ni edino, ki različno ocenjuje stanje svobode medijev na Finskem in v Sloveniji. Podobna letna poročila ameriške vlade o stanju človekovih pravic za Finsko pravijo, da njihova vlada spoštuje svobodo tiska in izražanja. In kaj pravijo za Slovenijo? V oceni za leto 2007 je zapisano, »da obstajajo poročila o posrednem vladnem vplivu na medije«. Tudi tukaj je finska vlada dobila višjo oceno kot slovenska.
Eden od pomembnih odvodov zgodbe o domnevnem podkupovanju pri nakupu finskih oklepnikov je odziv slovenske vlade in njene diplomacije na obtožujočo oddajo finske javne televizije. Odziv razkriva razumevanje koncepta medijske svobode in avtokratski milje, v katerem deluje aktualna vladna posadka.
Vsega je kriva televizija
Kaj so torej storili na Gregorčičevi? Napadeni predsednik vlade je namige o podkupovanju zanikal, podobno so storili tudi drugi posamezniki, ki so bili omenjeni v oddaji. Takšen odziv je razumljiv, legitimen, ne glede na to, ali verjamete finskemu novinarju ali Janezu Janši. Premier se ne moti, ko trdi, da novinar Magnus Berglund v svoji oddaji ni predstavil dokazov za svoje trditve. »Dokaze na mizo,« kričijo v njegovi stranki in dodajajo, da krilatica, kjer je dim, je tudi ogenj, brez dokazov (no, vsaj tokrat) ne velja.
Stvar pa ni tako enostavna. Janez Janša ne govori veliko o tem, da so avstrijski preiskovalni organi zaznali sum kaznivih dejanj pri finančnih transakcijah, povezanih s prodajo patrij. Ne govori o posrednikih, tajni pogodbi, v svoji politični apologiji ne omenja dejstev, ki bi mu škodila, recimo tista o aretacijah vodilnih mož finskega orožarskega podjetja. Aretacije in preiskava seveda ne dokazujejo, da je Janez Janša dobil podkupnino, dokazujejo pa, da nakup oklepnikov v Sloveniji ni potekal transparentno in da obstaja sum, da so bile kršene zakonske določbe.
Takoj po objavi oddaje je slovenska država pri finski televiziji vložila prošnjo za popravek. V uradu za komuniciranje so zapisali, da je nabor sogovornikov vprašljiv, da so obtožbe narejene na ravni gostilniških pogovorov. »Upamo, da se zavedate razsežnosti tovrstnih obtožb. Glede na priznane visoke standarde na Finskem na področju medijev pričakujemo, da bo novinar v kratkem hude obtožbe podkrepil z nedvoumnimi dokazi. Če tega ne stori, pričakujemo, da se vaša televizija nemudoma javno opraviči in tako preneha zavajati finsko in slovensko javnost,« je direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar ves zgrožen zapisal v pismu direktorju finske televizije Michaelu Jungerju.
Dan kasneje je producent sporne finske oddaje Matti Virtane podprl raziskovalnega novinarja in zatrdil, da imajo dovolj dokazov za objavljene trditve o podkupovanju. Slovenija je vrnila udarec, zagrozila s tožbo in ponovila željo po objavi popravka. Vladni urad za komuniciranje je na Finsko poslal svoj scenarij za film Resnica o Patri - drugi del, poln »novih dejstev«, pojasnil, napadov na novinarje, opozicijo, celo opisov družinskih povezav in teorij zarote.
In Finci? Na internetni strani raziskovalne oddaje »MOT« so se opravičili, ker so Bojana Potočnika podpisali kot svetovalca predsednika republike, čeprav te funkcije v času pogovora ni opravljal že štiri (!) dni. Napako ob napačnem podnaslavljanju Potočnika so spremenili po prijaznem pismu, ki je prišlo iz urada Danila Türka. »Nismo poslali zahteve, pač pa smo jih samo prijazno obvestili,« pojasnjujejo v uradu predsednika države.
Finci ostalih dejstev, ki se zdijo sporna Janezu Janši in njegovim političnim somišljenikom, niso spremenili. Nasprotno, trditve o podkupovanju Janeza Janše niso niti umaknili niti omilili, pač pa še vedno vztrajajo pri objavljenem. Hkrati so objavili novo informacijo o tem, da naj bi bili finski preiskovalci nezadovoljni z delom slovenskih policistov. Očitno so prepričani, da imajo prav.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.