Vanja Pirc

11. 9. 2008  |  Mladina 37  |  Politika

Zbor za zasluge

Kaj so počeli nekateri vidni predstavniki Zbora za republiko pred mandatom Janševe vlade in kaj počnejo danes?

Aleksander Zorn je uredniški položaj v založbi Mladinska knjiga zamenjal za funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.

Aleksander Zorn je uredniški položaj v založbi Mladinska knjiga zamenjal za funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.
© Matej Leskovšek

Pred dobrim tednom je spet strnil vrste Zbor za republiko, civilnodružbena pobuda, ki je nastala pred štirimi leti »kot odprta politična struktura za odprto družbo«, a vendar z jasnim ciljem: da bi pomagala na oblast vladi Janeza Janše. Zbor za republiko leta 2004 pomladni politični opciji ni priskočil na pomoč le z besedami, torej le s pobudo, ki jo je podpisalo 24 somišljenikov, med katerimi je bil tudi sam Janša in nekaj njegovih poznejših ministrov, temveč tudi z dejanji. Zbor za republiko je recimo pripravil predvolilni koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani, za katerega naj bi odšteli vsaj devet milijonov takratnih tolarjev, da najema zasebnega letala, s katerim je takratni minister v vladi LDS Dimitrij Rupel kljub delovnim obveznostim v Londonu spektakularno ujel prvo javno tribuno Zbora, niti ne omenjamo.
Po volitvah se je Zbor za republiko praviloma oglašal le ob večjih političnih dogodkih, denimo ob referendumu o novem zakonu o RTV Slovenija in ob predsedniških volitvah. Zato se zdi njegova zadnja javna tribuna pričakovana. Zbor za republiko se je tokrat zavzel za nov mandat vlade Janeza Janše, ki pa se predsedujočemu Zboru za republiko Petru Jambreku žal ni uspel osebno zahvaliti za podporo. Zato pa je bilo v občinstvu že tradicionalno nekaj ministrov - tokrat Podobnik, Zver in Žerjav ter nekdanji minister Bručan -, zasedanja pa se je udeležila tudi Janševa zaročenka Urška Bačovnik.
Peter Jambrek je danes bolj kot predsedujoči Zboru za republiko ter bolj kot nekdanji ustavni sodnik in minister v Bajukovi vladi znan po prizadevanjih za ustanovitev nove zasebne univerze. Preden je začel delovati Zbor za republiko, je bil soustanovitelj in solastnik Fakultete za podiplomske državne in evropske študije. Njegov partner pri tem projektu je bil še eden najvidnejših članov Zbora za republiko Tone Jerovšek, tudi sam nekdanji ustavni sodnik in minister v Bajukovi vladi. Tako Jambrek kot Jerovšek sta bila po volitvah imenovana v svet za visoko šolstvo, naš najvišji organ na področju visokega šolstva, ki med drugim podeljuje »licence« novim fakultetam in univerzam. Jambrek je postal njegov predsednik, Jerovšek pa član. V času, ko je svet vodil Jambrek, je ta prižgal zeleno luč za ustanovitev njegove druge fakultete, Evropske pravne fakultete. Jambrek se glasovanja o lastni fakulteti ni udeležil, zato se po njegovem prepričanju s tem ni znašel v konfliktu interesov. V začetku leta 2007 je odstopil s predsedniškega položaja, ostal pa je član sveta. Medtem so ustanovitelji treh zasebnih fakultet, med katerimi sta obe Jambrekovi in Fakulteta za uporabne družbene študije, pri visokošolskem svetu sprožili postopek za ustanovitev nove zasebne univerze. Predlog je bil deležen številnih polemik, saj fakultete skoraj nimajo lastnih predavalnic in redno zaposlenih profesorjev, delujejo pa s pomočjo državnih koncesij, ki so jih bile deležne kljub ostri drži nekdanjega visokošolskega ministra Jureta Zupana, da je študentov družboslovja preveč. Postopek se ni končal z zadostnimi pozitivnimi glasovi sveta za visoko šolstvo, a je bil deležen revizije in bo ponovljen.
Jambrek in Jerovšek sta v času ministra Zupana, skupaj z Gorazdom Trpinom, pripravila tudi enega najdražjih predpisov v mandatu aktualne vlade, ki je bila za predlog zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti pripravljena odšteti 49.073 evrov. Minister je trdil, da »dobri strokovnjaki zahtevajo pač dobro plačilo«, a prav ta zakon je bil deležen ostre kritike akademske javnosti, na pisce pa so leteli celo očitki, da so pokazali elementarno nepoznavanje in podcenjevanje tematike. Zakon je bil na koncu umaknjen.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.