2. 10. 2008 | Mladina 40 | Politika
Trinajst korakov propada
Kaj bi se zgodilo, če ameriški kongres ne bi ukrepal?
Komentator časopisa Financial Times Willem Biuter je v 13 točkah navedel, kaj bi se zgodilo, če ameriški kongres ne bi potrdil načrta vlade za reševanje bank.
Ameriška borza bi potonila, tečaji bančnih delnic bi strmoglavili, enako velja za druge pomembne finančne ustanove. V šibkejši obliki bi se to zgodilo tudi v Evropi in v hitro rastočih državah. Komitenti bi ostali brez depozitov v bankah, enako velja za ljudi, ki imajo naložbe v drugih finančnih institucijah. V drugih delih sveta bi se to spet zgodilo v omiljeni obliki.
Nobena ameriška banka ne bi več posojala denarja nobeni ameriški banki ali kateri drugi pomembni finančni ustanovi. Enako bi se zgodilo povsod drugod. Usahnili bi tudi drugi finančni viri, iz katerih si banke zagotavljajo denar, razen sredstev, ki jih zagotavljajo centralne banke.
Banke bi poskusile prisilno prodati svoje premoženje na nelikvidnem trgu, zaradi tega tudi premoženja, ki ni slabo, za nobeno ceno ne bi bilo mogoče prodati. Zaradi pomanjkanja sredstev in povečanja nelikvidnosti bi bil uničen model za poslovanje bank. Banke bi prenehale zagotavljati posojila gospodinjstvom in podjetjem. Banke bi zaradi nelikvidnosti in nesolventnosti propadle. Nobena banka ne bi bila varna.
Propadla bi tudi večina drugih pomembnih finančnih institucij. Gospodinjstvom in podjetjem bi zmanjkalo denarja, ne bi več mogla plačevati računov, postala bi nesolventna. Sledil bi zlom potrošnje in investicij, eksplodirala bi brezposelnost.
Vlada bi ukinila vse trgovalne in finančne vrednostne papirje. Vlada bi nacionalizirala vse banke in pomembne finančne ustanove v ZDA. Delničarji bi ostali brez premoženja, počakati bi morali za novo privatizacijo ali na likvidacijo, da bi bili deležni delitve premoženja. Leta 2010 bi imeli veliko depresijo.
»Moje finančno premoženje, ki mi je ostalo, je zdaj spravljeno v (majhni) stari nogavici na tajni lokaciji, in nobeden od obeh predsedniških kandidatov ni kvalificiran, da bi ukrepal,« v Financial Timesu pravi Willem Biuter.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2008 | Mladina 40 | Politika
Komentator časopisa Financial Times Willem Biuter je v 13 točkah navedel, kaj bi se zgodilo, če ameriški kongres ne bi potrdil načrta vlade za reševanje bank.
Ameriška borza bi potonila, tečaji bančnih delnic bi strmoglavili, enako velja za druge pomembne finančne ustanove. V šibkejši obliki bi se to zgodilo tudi v Evropi in v hitro rastočih državah. Komitenti bi ostali brez depozitov v bankah, enako velja za ljudi, ki imajo naložbe v drugih finančnih institucijah. V drugih delih sveta bi se to spet zgodilo v omiljeni obliki.
Nobena ameriška banka ne bi več posojala denarja nobeni ameriški banki ali kateri drugi pomembni finančni ustanovi. Enako bi se zgodilo povsod drugod. Usahnili bi tudi drugi finančni viri, iz katerih si banke zagotavljajo denar, razen sredstev, ki jih zagotavljajo centralne banke.
Banke bi poskusile prisilno prodati svoje premoženje na nelikvidnem trgu, zaradi tega tudi premoženja, ki ni slabo, za nobeno ceno ne bi bilo mogoče prodati. Zaradi pomanjkanja sredstev in povečanja nelikvidnosti bi bil uničen model za poslovanje bank. Banke bi prenehale zagotavljati posojila gospodinjstvom in podjetjem. Banke bi zaradi nelikvidnosti in nesolventnosti propadle. Nobena banka ne bi bila varna.
Propadla bi tudi večina drugih pomembnih finančnih institucij. Gospodinjstvom in podjetjem bi zmanjkalo denarja, ne bi več mogla plačevati računov, postala bi nesolventna. Sledil bi zlom potrošnje in investicij, eksplodirala bi brezposelnost.
Vlada bi ukinila vse trgovalne in finančne vrednostne papirje. Vlada bi nacionalizirala vse banke in pomembne finančne ustanove v ZDA. Delničarji bi ostali brez premoženja, počakati bi morali za novo privatizacijo ali na likvidacijo, da bi bili deležni delitve premoženja. Leta 2010 bi imeli veliko depresijo.
»Moje finančno premoženje, ki mi je ostalo, je zdaj spravljeno v (majhni) stari nogavici na tajni lokaciji, in nobeden od obeh predsedniških kandidatov ni kvalificiran, da bi ukrepal,« v Financial Timesu pravi Willem Biuter.
Glavni članek
Vrag je vzel šalo - in denar
Ozadje
Sanacija bank - primer Slovenije
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.