9. 10. 2008 | Mladina 41 | Ekonomija
Odločbe in ne raziskave ...
... so podlaga za določitev globe
© Borut Peterlin
S kar tremi raziskavami so vlada, trgovci in urad za varstvo konkurence potrošnike v zadnjem času poskušali prepričati, kdo je kriv za podražitve hrane. Najprej je ministrstvo za gospodarstvo skupaj z izvajalcem ekonomskim inštitutom pri Pravni fakulteti objavilo svojo raziskavo, ki je, kakor je razložil minister Andrej Vizjak, pokazala, da so za podražitve hrane krivi trgovci (nekoliko kasneje se je sicer izkazalo, da so rezultati dejansko drugačni in ministrovih besed ne potrjujejo). Trgovci pa so se odzvali s svojo raziskavo, s katero so skušali prepričati potrošnike, da so cene hrane v Sloveniji nižje kot v Evropi. V tem tednu so potrošniki iz raziskave, ki jo je pri biotehniški fakulteti naročil urad za varstvo konkurence, lahko še izvedeli, da hrano predrago plačujejo zaradi tega, ker štirje trgovci od dobaviteljev zahtevajo popuste, teh pa ne prenesejo v maloprodajne cene.
V trgovini, ko morajo plačati račun, potrošnikov ne zanima, kdo jim navija cene. Takrat je že prepozno, zato od pristojnih organov pričakujejo, da bodo prej poskrbeli za nadzor in konkurenco na trgu, da si podjetja ne bodo mogla obračunavati monopolističnih marž in izsiljevati poslovnih partnerjev. Inšpektorji evropske komisije v podjetjih, za katere dobijo namig, da se dogovarjajo za cene, opravijo nenapovedan pregled in jih zasačijo pri delu, saj je le zasežena dokumentacija dokaz, da je do kršitve res prišlo. Urad za varstvo konkurence je to letos prav tako poskušal, a je naletel na zaplete zaradi varovanja osebnih podatkov. Ker tudi za evropsko komisijo veljajo enaki predpisi, je ta problem mogoče odpraviti.
Evropska komisija kršiteljem odmeri globe v milijonskih zneskih. Ker je bila pred leti tudi sama žrtev kartela proizvajalcev dvigal in tekočih stopnic, se je letos junija odločila pri trgovinskem sodišču v Bruslju vložiti odškodninsko tožbo. S tem želi spodbuditi zasebna podjetja in predvsem potrošniške organizacije, naj proti podjetjem, ki jim je dokazana zloraba prevladujočega položaja na trgu, ukrepajo enako. Pristojni organi v Sloveniji, zlasti urad za varstvo konkurence, mora torej podjetjem, ki zlorabijo položaj na trgu in zaračunavajo previsoke cene, najprej izdati odločbe, jim odmeriti ustrezno globo, potem pa se še s potrošniškimi organizacijami dogovoriti, da bodo v imenu potrošnikov od njih zahtevale še odškodnino. Zveza potrošnikov Slovenije je za svoje člane recimo že dobila nekaj odmevnih in zahtevnih sporov z bankami. Zakaj se ne bi lotila še podjetij, ki neupravičeno navijajo cene živil?
Po oceni OECD podjetja v kartelu v povprečju zaračunavajo za 20 do 30 odstotkov višje cene, nekatera izstavijo tudi do 50 odstotkov višji račun. Ker prevladujoči položaj na trgu zlorabljajo več let, je škoda za potrošnike in podjetja, ki neupravičeno plačujejo previsoke račune, lahko ogromna. Drugi razlog, zaradi katerega bi potrošniki morali iztožiti odškodnine, so goljufije in podkupnine, ki se jih pogosto poslužujejo podjetja v kartelu, navajajo v evropski komisiji. Tako preprosta je lahko rešitev, če pravna država brezhibno deluje. Od raziskav pa imajo koristi le izvajalci, saj zanje dobijo plačilo - tudi z davkoplačevalskim denarjem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.