Jure Trampuš

23. 10. 2008  |  Mladina 43

Iskanje reda v diplomaciji

Novi predsednik zahteva novi red pri imenovanju veleposlanikov

Dimitrij Rupel je Danilu Türku »nagajal« že med predsedniško predvolilno kampanjo, zato ni bilo težko napovedati, da se bodo nesoglasja nadaljevala tudi v prvem letu Türkovega predsedovanja (na sliki Rupel in Türk med sprejemom afganistanskega zunanjega ministra Rangin Dadfar Spama).

Dimitrij Rupel je Danilu Türku »nagajal« že med predsedniško predvolilno kampanjo, zato ni bilo težko napovedati, da se bodo nesoglasja nadaljevala tudi v prvem letu Türkovega predsedovanja (na sliki Rupel in Türk med sprejemom afganistanskega zunanjega ministra Rangin Dadfar Spama).
© Bobo

»Čeprav so me v zadnjih dneh v Sloveniji, ki ji predsedujete, pogosto osebno žalili in blatili, se to pismo ne nanaša na mojo osebo,« je v odprtem pismu zapisal odhajajoči minister Dimitrij Rupel. »O sebi sam ne želim razpravljati, o meni govorijo zgodovinski in drugi viri, ocene sodobnikov in kolegov, moje knjige,« je dodal in nadaljeval, da se ne brani argumentirane kritike. »Nihče - pa naj bo minister ali predsednik - ne more uiti utemeljenim in argumentiranim sodbam.«
Rupel je pismo predsedniku Danilu Türku poslal v ponedeljek, dan pred obiskom angleške kraljice, in nekaj dni po tem, ko ga je vlada izbrala za veleposlanika na Dunaju. Poteza vlade je zelo odmevala, vlada je novo Ruplovo delovno mesto določila prav na svoji zadnji seji, na kateri je imela polna pooblastila, pojavila pa so se tudi ugibanja, ali je zaradi formalnih pogojev, o vsebinskih se večina politikov ni želela izražati, Rupel sploh primeren za veleposlanika.
Tovrstne trditve se na prvi pogled zdijo nesmiselne, Rupel je od osamosvojitve usodno oblikoval slovensko zunanjo politiko, je »prvi slovenski diplomat«, a vendar se zdi, da je njegovo imenovanje s formalnopravnega stališča sporno. Zakaj? Če poenostavimo: novi zakon za izbiro vodij diplomatskih veleposlaništev predvideva, da mora biti izbrani kandidat za bodočega veleposlanika javni uslužbenec, ki je zaposlen za nedoločen čas in ki je na ministrstvu služboval najmanj sedem let. Rupel na ministrstvu za zunanje zadeve dela že več kot ducat let, a je bil javni uslužbenec samo tri leta, v času, ko je bil veleposlanik v ZDA. Drugače je bil Rupel le politični funkcionar na politični funkciji. Na ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da je Ruplu status uslužbenca od leta 2000 miroval, vendar je na ministrstvu, od kar je zaposlen za nedoločen čas, skupno služboval več kot deset let, zato so ugibanja o tem, ali je lahko sploh izbran za veleposlanika, nepotrebna ... Kakorkoli že, Rupel se je še enkrat počutil napadenega in je, kot je pri njemu v navadi, odgovoril z javnim pismom. Pismo vsebinskega odgovora naslovnika ni dobilo. Türk je le izjavil, da je »takšno komuniciranje ministra za zunanje zadeve neprimerno in nedostojno«. Zato ga ni želel komentirati.
Nenavadna javna korespondenca ministra za zunanje zadeve je posledica spora med predsednikom vlade in predsednikom republike o tem, kako naj se imenujejo veleposlaniki. Ustava določa, da je ena izmed pristojnosti predsednika republike »postavljanje in odpoklicevanje veleposlanikov«. Zakon o zunanjih zadevah je v tem delu bolj natančen. »Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve.«
Türk je junija razglasil moratorij na imenovanje veleposlanikov, zaradi prihajajočih volitev čas naj ne bi bil najbolj primeren. A kljub temu je med uradom predsednika in izvršno vejo oblasti potekala tiha diplomacija. Morda je bila tiha, a zato žgoča, dopisovanje med uradom predsednika republike, njegovimi svetovalci in ministrstvom za zunanje zadeve razkriva, da je poleti med njimi divjala prava vojna.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.