Darja Kocbek

23. 10. 2008  |  Mladina 43

Denar v Škripcih

Ko so v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance še zatrjevali, da je slovenski finančni sistem stabilen, je uprava NLB podružnicam in hčeram že naročila, naj podjetjem omejijo odobritve vseh posojil

Da imajo čedalje več težav s »servisiranjem obveznosti«, so prisiljeni priznati tudi v pivovarsko-trgovsko-medijskem konglomeratu Pivovarna Laško. (Tone Turnšek, predsednik nadzornega sveta s soprogo, in Boško Šrot, predsednik uprave s soprogo na otvoritvi hotela Kempinski Palace)

Da imajo čedalje več težav s »servisiranjem obveznosti«, so prisiljeni priznati tudi v pivovarsko-trgovsko-medijskem konglomeratu Pivovarna Laško. (Tone Turnšek, predsednik nadzornega sveta s soprogo, in Boško Šrot, predsednik uprave s soprogo na otvoritvi hotela Kempinski Palace)
© Kempinski

Slovence kot davkoplačevalce, zaposlene, varčevalce, zavarovance, kreditojemalce, podjetnike, lastnike nepremičnin bo finančna kriza hudo lopnila po glavi, ker država v resnici ni obdana z visokim zidom, ki jo ščiti pred virusom finančne krize. Pa čeprav so pred kratkim Slovenijo prav s takimi opisi ocenjevali guverner centralne banke Marko Kranjec, finančni minister Andrej Bajuk, bančniki, zavarovalničarji, borzni posredniki.
Ko so v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance še odločno zatrjevali, da je slovenski finančni sistem stabilen, banke pa nimajo nikakršnih težav, še več, »celo toliko denarja imajo, da ga lahko posojajo tujim bankam«, je uprava NLB po dostopnih informacijah vodilnim v podružnicah in hčerah že naročila, naj omejijo odobritve vseh posojil podjetjem, razen iz lastnih sredstev. Zakaj so to naredili, nam v NLB do zaključka redakcije niso odgovorili. Da imajo zlasti manjša podjetja in podjetja v težavah, kot je recimo Mura, težave pri pridobivanju posojil, pa je za RTV Slovenija povedal direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Bankam je v torek priskočila na pomoč tudi Banka Slovenije in jim s spremembo enega od sklepov umetno omogočila povečanje kapitala za 270 milijonov evrov. Od višine kapitala je namreč odvisno, kolikšen znesek posojil lahko odobrijo. Nekatere so bile s kapitalom že zelo na robu, vedo povedati poznavalci.
V NLB so hkrati začeli pritiskati tudi na menedžerje družb, ki so s posojili in zastavo delnic financirali menedžerske odkupe in prevzeme, naj jim za razliko zaradi padca vrednosti delnic na borzi zagotovijo dodatni kapital oziroma naj se dezinvestirajo - prodajo premoženje, ki ga še imajo, in jim prinesejo denar. Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je recimo pivovarsko-trgovsko-medijski imperij vzpostavil tako, da je za kredit za nakup podjetja B zastavil delnice podjetja A, delnice podjetja B za nakup podjetja C in tako naprej, je po izračunih časnika Finance zaradi padca vrednosti delnic na borzi že izgubil okrog tretjino premoženja. Enako velja za predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja. Za določeni znesek posojila so menedžerji, med katere sodita Šrot in Bavčar, pri banki zastavili določeno količino delnic, ki so bile pred letom ali dvema bistveno več vredne, kot so danes. Ker se je njihova vrednost na borzi znižala bistveno bolj, kot so pričakovali, ko so jih zastavili, znesek kredita pa se seveda ni spremenil, banke zahtevajo za pokritje razlike dodaten kapital. Ta kapital pa menedžerji posojilojemalci lahko dobijo tako, da prinesejo in zastavijo dodatne delnice, če jih imajo, zastavijo dodatne nepremičnine, če je še kakšna brez hipoteke - ob tem je treba povedati, da tudi cene nepremičnin stagnirajo -, ali pa premoženje in naložbe v sili prodajo (se dezinvestirajo) in banki prinesejo denar.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.