Marjan Horvat

23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Družba

Uničujoča spirala nasilja miruje

Kam so se izgubile uporniške energije skrajnih političnih gibanj iz leta 1968?

Plakat za film Der Baader Meinhof Komplex

Plakat za film Der Baader Meinhof Komplex

Te dni so v nemških kinematografih začeli predvajati film Der Baader-Meinhof Komplex, zgodbo o teroristični levičarski skupini, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let ustrahovala tedanjo Zahodno Nemčijo. Članica te skupine je bila odlična, pacifizmu in razoroževanju zavezana novinarka Ulrike Meinhof. Že takrat pripadnica prepovedane KP Nemčije je leta 1967 zapustila moža, odpovedala službo novinarke in se preselila v Berlin. Leto kasneje je v zaporu intervjuvala Andreasa Baaderja in Gudrun Ensslin, ki sta zaradi protesta proti vietnamski vojni zažgala veleblagovnico v Frankfurtu. Ko sta kazen odslužila, se jima je pridružila še Ulrike in nastala je skrajna levičarska skupina Baader-Meinhof, ki je ropala banke, se spopadala s policijo in z bombami napadala ameriška vojaška oporišča v Nemčiji. Njen radikalizem je pritegnil mlade, vendar je sreča skupini obrnila hrbet. Andreas Baader se je leta 1972 spet znašel v zaporu, kmalu pa sta se mu pridružili tudi pripadnici takrat že RAF-a (Rote Armee Fraktion) Ensslinova in Meinhofova. Zaprli so ju v Stammheimu blizu Stuttgarta. Ko se je maja 1975 začelo sojenje skupini, ga Meinhofova ni dočakala, saj se je v celici obesila. V svojih zapiskih je takole pojasnila cilje RAF-a: »Zgroženi nad sistemom, popolno komercializacijo in absolutno lažnivostjo ... globoko razočarani nad študentskim gibanjem ... smo mislili, da je bistveno širiti idejo oboroženega upora.« Zavedali so se, je nadaljevala, da v Nemčiji ne bodo zanetili revolucije, niti si niso delali utvar, da nazadnje ne bodo pristali v zaporu ali bili ubiti. Bistvo je bilo v »zgodovinski odrešitvi celotnega korpusa razumevanja gibanja '68. Šlo je za to, da ta boj ne bi spet razpadel.«
Pripadniki druge generacije RAF-a so medtem besneli. Izurjeni v Južnem Jemnu so 7. aprila 1977 ubili državnega tožilca Siegfrieda Bubacka in njegove varnostnike, nekaj mesecev pozneje bankirja Jürgena Ponta, 5. septembra 1977 pa ugrabili Hanns-Martina Schleyerja, predsednika nemškega združenja delodajalcev, in zahtevali izpustitev pripadnikov prve generacije RAF-a. V tej najodmevnejši akciji RAF-a so Schleyerja skupaj z njegovimi tremi sodelavci in voznikom po neuspešnih pogajanjih nazadnje ubili. Medtem je drama potekala tudi v zaporu. Osemnajstega oktobra so našli v celici mrtva Baaderja in Ensslinovo. Ta se je obesila, Baader pa naj bi se bil ubil s pištolo, ki naj bi jo bil pretihotapil v celico. S tem se film konča. Resnično dogajanje v sedemdesetih letih, ki je terjalo na desetine življenj nedolžnih ljudi, pa je zaznamovalo Nemčijo, saj je nemška družba ob tem postala manj strpna in bolj paranoidna, kot je bila kadarkoli po vojni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.