29. 10. 2008 | Mladina 44 | Ekonomija
Do konca leta 13.500 manj zaposlenih
Največ odpuščanj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu
Koliko časa bodo še imeli službo?
© Borut Krajnc
Število zaposlenih se bo v Sloveniji zaradi finančne krize do konca leta znižalo za 13.500, ocenjuje vladni Urad za makroekonomske analize (Umar). Od tega bo zaposlitev izgubilo 8000 ljudi v predelovalnih dejavnostih, približno 5000 v gradbeništvu in 500 v trgovini. Umarjevi analitiki so tudi napisali, da bodo službo izgubili predvsem tujci, ki jih je v Sloveniji zaposlenih več kot 86 tisoč. Njihovo število se je občutno povečalo predvsem v zadnjih dveh letih. V začetku julija letos je vlada povečala kvoto delovnih dovoljenj za tujce za 7400 na 24.600.
Ekonomist Franček Drenovec je že aprila letos napisal, da je v Sloveniji »stopnja brezposelnosti med najnižjimi v Evropi, najmanj polovica rasti zaposlovanja je že zaposlovanje tujcev«. Navedel je, da se »v podjetjih pritožujejo nad tem, da ne najdejo več zidarjev, natakarjev in drugih nizkokvalificiranih profilov, ki jih potrebujejo za nadaljnjo rast«. Opozoril pa je tudi, da »je stopnja izobraženosti Slovencev na samem evropskem dnu«, čeprav je »že vsaj desetletje, odkar so Slovenci začeli množično riniti na fakse«.
To so ob rekordnih stopnjah gospodarske rasti potrjevali tudi delodajalci, ki so se pritoževali, da ne morejo dobiti inženirjev in drugih visoko kvalificiranih kadrov. Mladi s končano fakulteto pa so ugotavljali, da za vsako delovno mesto, pa naj bo še v tako oddaljenem koncu države, kandidira 200 ali celo več kandidatov z visoko izobrazbo. Tudi iz Maribora so se bili pripravljeni voziti v službo na Dolenjsko, Idrija ni bila zanje nekje na drugem koncu države brez avtocestne povezave. Srečneži, ki jim je uspelo priti na seznam za pogovor, so večinoma ostali praznih rok, ker niso imeli izkušenj, ali pa je delodajalec od človeka z univerzitetno izobrazbo zahteval, da bo za ne ravno visoko plačo mimogrede opravljal še delo tajnice.
Zdaj, ko imamo stagnacijo in nam grozi recesija, bodo ti pogoji samo še zahtevnejši in razpisov novih delovnih mest bo še manj kot do zdaj, s fakultet bo z uvedbo bolonjskega načina študija prihajalo samo še več mladih z diplomo ali magisterijem v rokah. Delodajalci, ki so v lovu za dobičkom že zdaj odlagali tehnološke posodobitve in vlaganja v razvoj in so krčili stroške v največji meri na račun zaposlenih, bodo še več na novo zaposlovali le prek študentskega servisa, z zaposlenimi, ki se bodo upokojevali, bodo še pogosteje sklepali pogodbe, da bodo ostali na delovnih mestih, več bodo zaposlovali prek agencij, ker je takšne delavce mogoče zelo hitro odpustiti, pa tudi plačati je te ljudi večinoma treba manj kot redno zaposlene. Še pogosteje kot do zdaj zaposlenih, ki se bodo upokojili, niti ne bodo nadomestili, ampak bodo njihovo delo razdelili obstoječim delavcem.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole pravi, da števila ogroženih delovnih mest še ni mogoče oceniti, bo pa kriza najbolj prizadela izvozno usmerjene in delovno intenzivne panoge, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo, tekstilna industrija, kjer se je obseg naročil že znižal tudi za več kot 10 odstotkov. Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da se zaradi odpuščanja število prijav brezposelnih še ni povečalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.