6. 11. 2008 | Mladina 45 | Ekonomija
Nevarne povišice?
Bruselj opozarja na prekomerno rast plač in grozečo inflacijsko spiralo
Čigava bo obveljala?
© Borut Krajnc
Povprečna plača se bo letos v Sloveniji nominalno povečala za 8,7 odstotka, je v svoji jesenski napovedi navedla evropska komisija. To je po njeni oceni veliko preveč, in sicer zaradi tega, ker lahko spodbudi novo rast inflacije, ki se je v drugi polovici leta začela zniževati. Eden od temeljnih razlogov za večjo rast plač od priporočljive je po navedbah komisije reforma plač v javnem sektorju, ki jo je vlada uveljavila tik pred volitvami. Ta reforma bo namreč v obdobju od leta 2008 do 2010 pripomogla k zvišanju plač v Sloveniji v povprečju za 13 odstotkov. Občutna rast plač je predvidena tudi v gospodarstvu. Zaradi tega se bodo tudi v letu 2009 in 2010 plače v Sloveniji po oceni evropske komisije nominalno preveč povečale, v prihodnjem letu bo rast predvidoma 7,5-odstotna in v letu 2010 6,9-odstotna. V Bruslju pravijo, da zahtevajo le usklajevanje plač z rastjo produktivnosti. Če rastejo samo zato, da lovijo inflacijo, njeno rast samo pospešujejo in povzročajo inflacijsko spiralo.
Sindikati problem seveda vidijo drugače. Po njihovem mnenju preveč delavcev v Sloveniji še zmeraj prejema prenizko plačo, s katero ne morejo preživeti. Zato zahtevajo, da je treba minimalno plačo dvigniti na 500 evrov neto. Minimalno plačo, ki zdaj znaša 424 evrov, prejema 20 tisoč zaposlenih. Predsednik ZSSS Dušan Semolič opozarja, da je bil leta 2006 prag revščine določen pri 460 evrih, od takrat pa da se je zaradi inflacije gotovo zvišal. Osnovna funkcija minimalne plače je po njegovih besedah zagotoviti dostojno najnižjo raven plače.
Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh pa je za spletno stran www.razgledi.net napisal: »Ko govorimo o minimalni plači, moramo upoštevati, da je minimalna plača zakonsko določena in ne odraža rezultatov dejanskega dela posameznika. Zahteva ZSSS, da znaša minimalna plača neto 500 evrov pomeni, da bi se morala v obstoječem sistemu sedanja bruto plača, ki znaša 598,18 evra povišati na 705 evrov, skupni strošek delodajalcev pa bi v tem primeru znašal 826,26 evra, kar je 65 odstotkov več, kot bi prejel zaposleni. Takšno administrativno povečanje minimalne plače posledično pomeni, da se morajo preostale plače v okviru podjetij ustrezno povečati (sistemi nagrajevanja v trenutni situaciji so v krhkem ravnovesju), saj nas v nasprotnem primeru čaka začetek uvajanja uravnilovke. Takšna zahteva dejansko pomeni, da postaja cilj imeti službo in ne delati«.
Delodajalci so prepričani, da bi morali problem reševati s povečanjem vlaganja v raziskave in razvoj. Za podjetnika Iva Boscarola je recimo nesprejemljivo, da Mura, ki ima 3000 zaposlenih, nima niti svojega razvojnega centra. Stojan Petrič, predsednik uprave idrijskega Kolektorja, ugotavlja, da ima Slovenija zelo malo lastnih novih produktov, ki bi bili plod domačega znanja in razvoja. To so vsekakor ugotovitve, s katerimi bi se morala takoj začeti ukvarjati nova oblast, da bo ustvarila razmere, da se bo menedžerjem in lastnikom podjetij bolj splačalo vlagati v razvoj kot viseti pri državnih jaslih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.