Borut Mekina

20. 11. 2008  |  Mladina 47

Ovadba zoper Vaska Simonitija

Uredništvo Mladine je zoper dosedanjega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložilo kazensko ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja pri podaritvi Blejskega otoka katoliški cerkvi

Če ga sodišče spozna za krivega, Simonitiju grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let.

Če ga sodišče spozna za krivega, Simonitiju grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let.
© Denis Sarkić

Ni v navadi, da bi medij ovadil ministra. Toda po slovenski zakonodaji je to dolžnost vsakogar, ki naleti na sum kaznivega dejanja. V primeru, ki ga opisujemo, pa poleg tega obstaja še možnost, da si je država sama zvezala roke.
Kazensko ovadbo zoper bivšega ministra za kulturo je Mladina vložila zato, ker je ob pregledu sporazuma med vlado in cerkvijo naletela na utemeljen sum, da je Vasko Simoniti 14. oktobra, ko je dogovor podpisal, zlorabil svoj uradni položaj. Poravnava med državo in cerkvijo, s katero je RKC dobila v dar še preostale tri nepremičnine na Blejskem otoku in otok zastonj v najem za 45 let, je bila sklenjena pod pogojem, da RKC umakne tožbo proti državi, ki jo je vložila na strasbourško sodišče za človekove pravice. A kot je splošno znano, strasbourško sodišče otoka cerkvi ne bi moglo vrniti. Še več, strasbourško sodišče tožbe RKC proti Sloveniji niti ni uradno sprejelo. Šlo je torej za blef, ob katerem se je država celo zavezala, da dogovora z RKC ne bo izpodbijala pred sodišči. Ker tudi slovenska zakonodaja prepoveduje podaritev državnega premoženja brez privolitve parlamenta, je očitno, da je minister hudo zlorabil svoj uradni položaj in zagotovil RKC veliko premoženjsko korist. Ministru zaradi tega grozi kazen zapora od treh mesecev do petih let. Ovadbo je v imenu Mladine napisala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Mladina bo s tem dejanjem povzročila, da bo primer moralo obravnavati državno tožilstvo.
S sporazumom je odhajajoča vlada sprevrnila odločitve vseh najvišjih sodnih instanc v državi, od upravnega, vrhovnega do ustavnega sodišča. Več kot petnajst let je država vztrajala, da je imel edini slovenski otok še veliko pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji poseben status kulturnega spomenika nacionalnega pomena, zaradi česar otoka in preostalih treh nepremičnin na njem razen cerkve ni mogoče vrniti v naravi. Bivši minister za kulturo pa je omenjene odločbe sprevrnil, celo ne da bi se posvetoval z državnim pravobranilstvom. Ko smo telefonirali na pravobranilstvo, so bili presenečeni. Dejali so, da niso uradno obveščeni o tožbi RKC pred strasbourškim sodiščem. Čeprav je pravobranilstvo doslej pred vsemi sodišči zastopalo državo v primeru Blejski otok, ga ministrstvo za kulturo tokrat ni povprašalo za mnenje, niti mu sporazuma o poravnavi ni poslalo v pregled, je pojasnil generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.
Zakaj je vlada v odhajanju Blejski otok podarila RKC? Iz besedila poravnave izhaja, da so vlado pri tem vodili moralni razlogi, želja po spravi s cerkvijo in občutek, da je ustavno sodišče cerkvi z zadnjo odločbo storilo krivico. V besedilu piše, da država z RKC sklepa sporazum, ker bi bilo treba pri rešitvi »neurejene« zadeve upoštevati »tudi perspektivnost odnosov med državo in Cerkvijo, ki sta instituciji istega naroda«. Hkrati s tem pa država »v cilju izboljšanja odnosov« priznava, »da so zoper denacionalizacijsko odločbo uveljavljeni tehtni pravni razlogi«. In kateri naj bi bili ti tehtni pravni razlogi? Avtorji sporazuma se sklicujejo na argumente ločenega mnenja, ki ga je leta 2007 k odločbi ustavnega sodišča, s katerim je slednje kot najvišja sodna institucija zavrnilo zahtevo RKC po vrnitvi Blejskega otoka, zapisal nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. Trdil je, da je ustavno sodišče uporabilo popolnoma nove argumente, na katere cerkev ni mogla odgovoriti. Po njegovem bi moralo ustavno sodišče sodbo vrhovnega sodišča razveljaviti, in sicer tako, da bi se postopek ponovil. A vseh osem preostalih ustavnih sodnikov je tej interpretaciji nasprotovalo.
Vendar Mladinina tožba proti Simonitiju ključnega problema, to je veljavnosti sporazuma med cerkvijo in državo, ne bo rešila. Sporazum je verjetno ničen - podaritev nepremičnin RKC je v očitnem nasprotju z leta 2007 sprejetim zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Ta v 5. členu pravi, da »stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen če je to dovoljeno z zakonom ...« Z drugimi besedami, tri nepremičnine na Blejskem otoku bi lahko cerkvi podaril le parlament. A za zdaj ni jasno, kdo lahko dogovor izpodbija. Cerkev in ministrstvo za kulturo sta se namreč odpovedala izpodbijanju pogodbe pred sodišči. V zakonu o obligacijskih razmerjih je sicer zapisano, da ima vsaka zainteresirana oseba v tem primeru pravico izpodbijati nično pogodbo, toda v Sloveniji mora za to imeti pravni interes. Mladina bi ga na primer imela, če bi hotela v eni izmed nepremičnin na Blejskem otoku ustanoviti dopisniško mesto, pa tega ni mogla, ker pred podaritvijo ministrstvo za kulturo ni izpeljalo javnega razpisa.
Verjetno največji strokovnjak na tem področju, Lojze Ude z ljubljanske Pravne fakultete, priznava, da spada primer na še nerazjasnjeno pravno področje, povezano z varstvom javne in državne lastnine. Odkar v Sloveniji ni več družbenega pravobranilca, ni nikogar, ki bi varoval državno lastnino, trdi Ude. »Problem je velik. Sedaj veliko govorimo o tajkunih. A obstaja tudi skupina ljudi, ki bogatijo s preprodajo državnega premoženja.« Ti s poceni nakupom kmetijskih zemljišč zaslužijo, ko se ta v kratkem prekategorizirajo v zazidljiva zemljišča. Takšnih malverzacij sedaj skorajda ni mogoče sankcionirati, tudi zato, ker so se slovenska sodišča v nekaterih odločbah postavila na stališče, da tisti, ki je povzročil ničnost, v tem primeru gre za državo, pogodb ne more izpodbijati. »Vendar je po mojem takšno stališče napačno. Po tej logiki bi mi lahko država darovala Brdo, pa ne bi mogel pogodbe nihče izpodbiti.« Zato je prepričan, da mora obstajati način, na katerega je sporazum o podaritvi nepremičnin RKC mogoče razveljaviti. Pot po vsej verjetnosti vodi nazaj v vlado, ki je sporni sporazum sklenila. Izpodbijanje sporazuma o Blejskem otoku bi tako lahko postalo ena izmed prvih nalog nove koalicije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.