20. 11. 2008 | Mladina 47 | Svet | Komentar
Druga ženska
Zakaj sta si Barack Obama in Hillary Clinton usojena
Hillary Clinton naj bi bila ameriška zunanja ministrica. Tako si je to zamislil Barack Obama, novi ameriški predsednik. Ali bolje rečeno: tako si želi Obama. Če si to sploh želi - in če ji seveda ni te službe ponudil le zato, ker ve, da jo bo zavrnila. Saj veste, da poteši vse njene mnoge navijačice (okej, tudi njene navijače), tako imenovane »Pume«, ki so prepričane, da si je Hillary predsedništvo bolj zaslužila kot Obama, in ki verjamejo, da ji je bila Bela hiša ukradena in speljana, in to povsem po krivici. Glejte, ponudil sem ji pozicijo, najboljšo možno pozicijo, uglednejšo od podpredsedniške, pa je zavrnila! No, s Hillaryjinega stališča je ta ponudba nekaj, česar ne more zavrniti - ali česar vsaj ne bi smela zavrniti, kajti v nasprotnem primeru jo čaka le osem let visenja v senatu, kar pa verjetno ni njen življenjski cilj. Kvečjemu obratno. Čez štiri leta za Belo hišo še ne bo mogla kandidirati, ker bo Obama avtomatično predsedniški kandidat demokratske stranke - čez osem let pa utegne biti že prepozno. Prišli bodo novi fantje in nove punce. In če bo že ravno kandidirala za Belo hišo, bo bolje, da to stori s pozicije zunanje ministrice kot pa s pozicije senatorke.
Plus: če bo ostala v senatu, bo morala kmalu ponovno na volitve, tokrat za senat, kar pomeni, da bo morala skozi novo naporno, intenzivno, stresno predvolilno kampanjo - in če bo senatne volitve vzela preveč stoično, če bo torej preveč na avtopilotu, jih lahko tudi izgubi. Še toliko bolj, ker ima za sabo dolgo, epsko predsedniško predvolilno kampanjo, po kateri bi se ji lahko senatna predvolilna kampanja zazdela čisti antiklimaks. Če ne vzame službe zunanje ministrice, torej tvega. Če jo vzame, se bo lahko osem let obnašala predsedniško. Celo: imperialno. Še bolje: kot kraljica ljudskih src.
Zakaj potem z odgovorom tako odlaša in zavlačuje? Kdo ve, morda zato, ker ne more dešifrirati »sporočila« te ponudbe - je resna ali le taktična? Morda zato, ker se boji, da bi ji očitali, da je pohlepna, častihlepna in primadonska, da hoče torej na vsak način imeti visoko funkcijo? Morda pa zato, ker se ne more odločiti, ali naj bo le senca »one druge ženske«, Michelle Obama, prve dame in prve kandidatke za novo kraljico ljudskih src? Hillary ima dovolj kilometrine, da ve, da bo Michelle Obama dobro zakrivala razgled nanjo - vsaj tako dobro, kot je Richard Chamberlain v Zakladih kralja Salomona zakrival razgled na Viktorijine slapove.
In če malce bolje pomislite, je bilo to enkrat že problematično in kritično: točno, ko je Obama izbiral svojega podpredsednika oz. svojo podpredsednico. V igri je bila tudi Hillary, toda Obama jo je menda preskočil zato, ker je obstajal kredibilen strah, da z Michelle ne bosta kompatibilni. In največji strah je bil menda prav na strani Michelle. Problem nista bila onadva, ampak oni-dve. Vsaj tako se je glasil trač - kredibilen trač. Sploh pa, malo verjetno je, da Michelle v Beli hiši ne bo hotela biti deležna take vloge in take pozornosti kot Hillary, ko je bila v Beli hiši. Kar seveda pomeni, da bo skušala biti nekaj takega kot Hillary. Kar spet pomeni, da Hillary ne bo mogla biti Hillary. Ker ji bo vlogo - oh, in show in glamur in razgled - »ukradla« Michelle. Zoprno, ne. Rekli boste: pa saj ameriška visoka politika ni telenovela! Da ni? Spomnite se le afere Lewinsky.
Problem je v tem, da Obama potrebuje Hillary. Iz več razlogov. Prvič, Hillary je pri zunanji politiki »močnejša« in »bolj kredibilna« od Obame, obenem pa je tudi bolj telegenična od podpredsednika Joeja Bidna, Obamovega zunanjepolitičnega insajderja. In kot veste, politiko - še zlasti zunanjo politiko - danes najbolje in najbolj učinkovito prodajaš prek TV. Jasno, Obama bo moral Ameriki prodati veliko napetih, kontroverznih stvari - Irak, Iran, Rusijo, Kitajsko, Kubo, Severno Korejo, Venezuelo, palestinsko-izraelski konflikt in tako dalje. Hillary je globalni trademark, s katerim je mogoče prodajati tudi drobni tisk. Drugič, ne le da je imel zunanjo ministrico Bush, ampak jo je imel tudi Bill Clinton, prejšnji demokratski predsednik - in Madeleine Albright ga je dobro varovala. Ne le da je stala za njim, ampak tudi pred njim, če je bilo treba, hočem reči - če je bilo treba, se je metala pred krogle, ki so letele proti njemu. Spomnite se le, kako fanatično je v času afere Lewinsky zagotavljala, da je nedolžen. Da Obama okrog sebe potrebuje živi zid in živi ščit, ni dvoma. Tretjič, ženske v politiki vse bolj funkcionirajo, vse bolj zažigajo, vse bolj vlečejo - hja, ljudje jih imajo radi. Vse bolj se lepijo nanje. Obama je dobro videl, kako so se prilepili na Saro Palin, McCainovo podpredsedniško kandidatko. Pograbili so jo kot sestradani psi ... ee, kot da je zadnja ženska na svetu. Čez noč je postala fenomen in hrana pop fantazij. In seveda, dobro je videl, kako so se prilepili na Hillary. Še vedno se vse lepi.
Četrtič, Obama bi se s tem taktično zelo razbremenil. Ali bolje rečeno, ofenzivno, agresivno »pozornost« desnice bi s sebe preusmeril na Hillary - desnica je nanj sicer alergična, toda še bolj alergična je na Hillary. Desnica se je vedno bolj bala nje kot Billa. Ko je sesuvala Billa in konstruirala vsemogoče teorije zarote, se je zdelo, da to počne preventivno - da bi ustavila Hillary. Da bi ji preprečila vzpon na predsedniški prestol. Afera Lewinsky je bila bolj atentat nanjo kot nanj. Hillary bi lahko zato služila kot strelovod, ki bi Obamo ščitil pred pijanimi strelami desnice. Desnica bi žgala po njej, ne toliko po njem. Hillary bo bad cop - Obama pa good cop. V nasprotnem primeru bo vse teorije zarote požrl sam. In kvantiteta utegne biti slej ko prej overdose. Podobno kot afera Lewinsky pri Billu. In petič, Obama potrebuje mir na svoji strani - v demokratski stranki. Ali bolje rečeno, Obama je levo krilo demokratske stranke, Clintona pa utelešata politično sredino demokratske stranke. Še več: Clintona sta voditelja in supervizorja te politične sredine, posrednika med levim in desnim krilom demokratske stranke, zato bi lahko poskrbela, da bi center, kot pravijo, »držal skupaj«. Zadnje, kar si Obama želi, je, da bi mu v obraz eksplodirala demokratska stranka. In če nočeš, da ti demokratska stranka eksplodira v obraz, potem moraš imeti Clintona na svoji strani. Ali pa ju vsaj ne smeš imeti proti sebi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.